Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Farmacija
absorpcíjska pregráda -e -e ž
Celotno geslo ePravopis
alpsko-dinarski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alpsko-dinarska alpsko-dinarsko pridevnik
nanašajoč se na Alpe in Dinarsko gorstvo
IZGOVOR: [álpsko-dínarski]
PRIMERJAJ: alpski, dinarski
SSKJ²
bariêra -e ž (ȇ)
1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij
2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere
Pravopis
bariêra -e [ije] ž (ȇ) pregrada, ovira
Celotno geslo Etimološki
bariȇra -e ž
SSKJ²
barikáda -e ž (ȃ)
nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah
 
knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
Celotno geslo Etimološki
barikȃda -e ž
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: beton
Farmacija
biolóška pregráda -e -e ž
SSKJ²
brán1 -a tudi m (ȃ)
nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor)
// star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
SSKJ²
brán2 ž (ȃ)
1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran
 
star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se
2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran
3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma
Celotno geslo Sinonimni
delíti -ím nedov.
1.
kaj iz celote delati dele glede na prostor, enoto, skupino
SINONIMI:
razdeljevati, knj.izroč. drobinčiti, publ. drobiti, ekspr. kosati, knj.izroč. razdrabljati, ekspr. razkosavati
2.
komu kaj od večje količine dajati po delih
SINONIMI:
porazdeljevati, razdeljevati, zastar. deležiti, knj.izroč. distribuirati, neknj. pog. talati
3.
kaj s čim mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja
SINONIMI:
mat. dividirati
GLEJ ŠE SINONIM: ločiti
GLEJ ŠE: razpolavljati, razpolavljati, razpolavljati
Pravopis
deponíjski -a -o (ȋ) odlagališčen: ~a pregrada
SSKJ²
diafrágma -e ž (ȃ)
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči
2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo
♦ 
elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka
dínarski2 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski]
    1. ki je v zvezi z Dinarskim gorstvom
      1.1. ki se nahaja na območju Dinarskega gorstva
ETIMOLOGIJA: po hrvaški in bosenski gori Dinara
Geologija
disepimènt -ênta m
Planinstvo
dolínska pregráda -e -e ž
SSKJ²
dolínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje
 
geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]
    1. rastline, ki rastejo na določenem območju
    2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
SSKJ²
gát -a m (ȃ)
1. publ. pristajalna obala, pomol: ladja je pristala ob novem gatu
2. majhen jez, majhna pregrada:
Število zadetkov: 114