Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Botanika
aerenhím -a m
SSKJ²
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
Urbanizem
aktívno pročêlje -ega -a s
Botanika
akvaporín -a m
Celotno geslo eSSKJ
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]
    1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
    2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja
      2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
    3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
SSKJ²
balkanizácija -e ž (á)
nav. slabš. prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan: nevarnost balkanizacije Evrope, Slovenije; proces balkanizacije; krivci za balkanizacijo / poskusi balkanizacije
Botanika
biolóška sórpcija -e -e ž
SSKJ²
budíti -ím nedov., bujèn (ī í)
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje
    budíti se pesn.
    porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi
    budèč -éča -e:
    domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
Celotno geslo Sinonimni
budíti -ím nedov.
1.
koga povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno
SINONIMI:
dramiti, prebujati, zbujati, pog. klicati, zastar. vzbujati, knj.izroč. vzdramljati, knj.izroč. zdramljati
2.
koga spravljati koga k zavesti
SINONIMI:
zbujati, star. brihtati, zastar. osveščati
GLEJ ŠE SINONIM: vzbujati
Celotno geslo eSSKJ16
buditi -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Celotno geslo Kostelski
buditi ► ˈbidiːt -iːn nedov.
Čebelarstvo
čebélji razmík -ega -a m
Terminološka
Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Pravo
čezmêjno gíbanje -ega -a s
Celotno geslo eSSKJ16
delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol
1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se
2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se
3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se
4. kdo pridobivati
4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati
4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati
FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih
Farmacija
difuzíjsko omejêno porazdeljevánje učinkovíne -- -ega -a -- s
SSKJ²
dovájati -am nedov. (ā)
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
Celotno geslo Sinonimni
dovájati -am nedov.
čemu kaj izraža, da kaj povzroča prehajanje zlasti plina ali tekočine k čemu
SINONIMI:
knj.izroč. privajati2
GLEJ ŠE SINONIM: voditi
SSKJ²
dramíti in drámiti -im nedov. (ī á)
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti
3. zastar. motiti2: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir
    dramíti se in drámiti se pesn.
    porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje
    dramèč -éča -e:
    sveža, drameča se zemlja
Kamnarstvo
drenážni betón -ega -a m
Število zadetkov: 157