Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]
    1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
    2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja
      2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
    3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
Celotno geslo eSSKJ
gástroézofageálni gástroézofageálna gástroézofageálno pridevnik [gástroézofageálni]
STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen, gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. gastrooesophagealis, iz gr. gastro.. (pred samoglasniki gastr..) iz gastḗr ‛trebuh’ + gr. oisophágos ‛požiralnik’
Celotno geslo eSSKJ
konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]
    1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
    2. skupina jezdecev na konjih
      2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece na določenem območju
    3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
Celotno geslo eSSKJ
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]
    1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
    2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
Celotno geslo eSSKJ
precêjanje precêjanja samostalnik srednjega spola [precêjanje]
    1. ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
    2. zelo počasno, postopno pretakanje, prehajanje tekoče snovi na drugo mesto
    3. ekspresivno proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precejati
Celotno geslo eSSKJ
reflúks reflúksa samostalnik moškega spola [reflúks] STALNE ZVEZE: gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reflux iz lat. refluxus, prvotno ‛vzvratni tok’, iz refluere ‛teči nazaj’
Celotno geslo eSSKJ
reflúksni reflúksna reflúksno pridevnik [reflúksni] STALNE ZVEZE: gastroezofagealna refluksna bolezen
ETIMOLOGIJA: ↑refluks

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
SSKJ²
balkanizácija -e ž (á)
nav. slabš. prehajanje v neurejene razmere, zlasti politične, kot so (bile) značilne za Balkan: nevarnost balkanizacije Evrope, Slovenije; proces balkanizacije; krivci za balkanizacijo / poskusi balkanizacije
SSKJ²
budíti -ím nedov., bujèn (ī í)
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje
    budíti se pesn.
    porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi
    budèč -éča -e:
    domišljijo budeče razvaline; budeči se dan
SSKJ²
dovájati -am nedov. (ā)
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu: deblo dovaja vejam hrano; dovajati kisik po ceveh; dovajati paro v peč; vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev / zastar. nikoli niso dovajali neznancev v hišo vodili
SSKJ²
dramíti in drámiti -im nedov. (ī á)
1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom
2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti
3. zastar. motiti2: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir
    dramíti se in drámiti se pesn.
    porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje
    dramèč -éča -e:
    sveža, drameča se zemlja
SSKJ²
ekodúkt -a m (ȗ)
umetni prehod za varno gibanje divjih živali prek avtoceste: gradnja ekodukta / ekodukti za prehajanje prostoživečih živali čez avtocesto
SSKJ²
gradácija -e ž (á)
knjiž. postopno prehajanje iz enega stanja v drugo, stopnjevanje: čustvena gradacija / slikar je dosegel učinek s tonsko gradacijo barve; zvočna gradacija v sonati je presenetljiva; s to epizodo je porušena gradacija dogajanja
// delitev, razporeditev po stopnjah: družbena gradacija; gradacija pesniških zvrsti
♦ fot. normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; lit. gradacija zaplet in razplet drame s stopnjevanim bojem med igro in protiigro; zool. gradacija stopnjevana čezmerna razmnožitev kake vrste žuželk
SSKJ²
kondenzácija -e ž (á)
prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjanje: kondenzacija vodne pare; drobci anorganskih sestavin pospešujejo kondenzacijo zračne vlage
SSKJ²
kondenzírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh.
1. povzročati prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjati: kondenzirati paro; zračna vlaga se je kondenzirala
2. z odstranjevanjem vode delati kako snov, navadno tekočo, (bolj) gosto; zgoščevati, gostiti1: kondenzirati tekoče gorivo; kondenzirati seč / kondenzirati mleko evaporirati ga in mu dodajati sladkor; pren., publ. kratki prizori so kondenzirali dogodke
    kondenzíran -a -o:
    kondenzirani hlapi; liter kondenziranega mleka
SSKJ²
kontákt -a m (ȃ)
1. popolno približanje dveh ali več predmetov; stik1, dotik: prišlo je do kontakta med površinama / razletel se je pri kontaktu z zemljo / železo v kontaktu z vodo oksidira v stiku
2. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima možno prehajanje česa, stik: prekiniti kontakt / dober, slab kontakt; električni kontakt / vključiti kontakt pri avtomobilu / delovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v delovnem stanju; mirovni kontakt / ima kontakte; vtičnica z varnostnim kontaktom
3. odnos, ki omogoča dogovarjanje, sodelovanje; stik1, zveza: kontakti med njima so vzpostavljeni / izgubiti kontakt s poslušalci / direkten, indirekten kontakt / z njim je v osebnem, poslovnem kontaktu; biti v pisnem, stalnem kontaktu / mednarodni, politični kontakt; kontakt med znanostjo in prakso
// (neposredno) dogovarjanje, sodelovanje: že prvi kontakti kažejo, da so med njimi dobri odnosi
♦ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila
SSKJ²
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ)
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
    mamèč -éča -e:
    mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
SSKJ²
mamljív -a -o prid., mamljívejši (ī í)
1. ki povzroča prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: mamljiva pijača; mamljiv vonj cvetlic / ekspr. mamljive sanje
2. knjiž. privlačen, vabljiv: mamljiv cilj; misel na to je bila mamljiva
    mamljívo prisl.:
    rože so mamljivo dišale; mamljivo je govoril
SSKJ²
mednároden2 -dna -o prid. (á)
1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod
// ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču
2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena
3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
// ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice
4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti
♦ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jezikosl. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; pravn. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični
    mednárodno prisl.:
    mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik
Število zadetkov: 157