drúgouvrščèn -êna -o (ú/ȗȅ ú/ȗé ú/ȗé) biti ~
drúgouvrščêni -a -o (ú/ȗé) ~ tekmovalec
drúgouvrščêni -ega m, člov. (ú/ȗé) prehiteti ~ega
drúgouvrščênost -i ž, pojm. (ú/ȗé)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
híter -tra prid.
Pleteršnik
izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
SSKJ²
motoríst -a m (ȋ)
1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov
2. pog. delavec, ki upravlja stroj na motor z notranjim zgorevanjem; strojnik: zaposlen je kot motorist
♦ navt. (ladijski) motorist kdor upravlja motor na manjši plovni enoti v trgovski mornarici
1. kdor vozi motorno kolo: pri nesreči se je motorist poškodoval; prehiteti motorista / prvenstvo motoristov
2. pog. delavec, ki upravlja stroj na motor z notranjim zgorevanjem; strojnik: zaposlen je kot motorist
♦ navt. (ladijski) motorist kdor upravlja motor na manjši plovni enoti v trgovski mornarici
Jezikovna
Navajanje sestavin po alinejah: ločila in raba začetnice
Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).
Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:
- iskanje po informacijskih virih,
- pregled rezultatov iskanja,
- izvoz dobljenih rezultatov in
- uporaba rezultatov v praksi.
Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?
Jezikovna
Nedovršniki glagolov
Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.
Celotno geslo
Vezljivostni G
nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.
Nesla jim je malico.
3.
kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.
Tok ga je nesel v vrtinec.
4.
v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.
Ta puška /daleč/ nese.
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.
(Pri delu) nese vsakogar.
6.
v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.
Trgovina /dobro/ nese.
7.
kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.
Jarčke so začele nesti.
Celotno geslo
Megiser
perhiteiti
GLEJ: prehiteti
Pleteršnik
pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
Prekmurski
prebéjžati tudi prebéžati -bežím dov. prehiteti, prekašati: Csi czil moj verno prebe'zim KAJ 1848, 58; Te krivi práve prebe'zi BRM 1823, 251; Bisztro prebe'zi zréberje KAJ 1870, 86; I, gda czil szvoj prebe'zijo KAJ 1848, 58; ſzpoſtenyom edendrügoga prebej'zte KŠ 1771, 476; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi, i te drügi vucsenik je prebej'zao hitrej Petra KŠ 1771, 331
prebéžani -a -o pretekel, pretečen: Prebé'zani je be'záj V-deli odküplenya KAJ 1848, 95
prebéžani -a -o pretekel, pretečen: Prebé'zani je be'záj V-deli odküplenya KAJ 1848, 95
SSKJ²
predírjati -am dov. (ī)
1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi
2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega
1. dirjajoč priti z enega konca česa na drugega: predirjati ulico na konju / sel je predirjal vso deželo / vso dolgo pot je predirjal dirjal / ekspr. vsak dan večkrat predirja stopnice preteče, prehodi
2. dirjajoč prehiteti: črni konj je predirjal belega
SSKJ²
predŕsati -am dov. (ȓ)
1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil
2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce
3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave
1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil
2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce
3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave
Prekmurski
predstópiti -im dov. stopiti pred koga, prehiteti: Sto bi ga szmeo pred czajtom oszôditi, Nyemi sztezo pokôre predsztôpiti KAJ 1848, 297
Besedje16
SSKJ²
prehítek -tka m (ȋ)
knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro
// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro
// glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov
♦ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
Celotno geslo
Hipolit
SSKJ²
prehitênje -a s (é)
knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov
knjiž. glagolnik od prehiteti: pri prehitenju se je spotaknil in padel / križanje in prehitenje vlakov
SSKJ²
prehitéti -ím dov., prehítel (ẹ́ í)
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom
1. s hitrejšim premikanjem priti pred koga, ki gre spredaj: tekel je, da bi ga prehitel; prehitela jo je za nekaj korakov / avtomobil je prehitel avtobus ravno na ovinku
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: s svojimi nazori je prehitel sodobnike; v proizvodnji celuloze smo prehiteli marsikatero državo; prehiteti koga v razvoju, tekmovanju, znanju / pri delu ga je vedno prehitel
3. nav. ekspr. narediti kaj prej kot kdo drug: hotel je nekaj reči, pa ga je sin prehitel; žena ga je s šoferskim izpitom prehitela; prehiteti koga z odgovorom
// pojaviti se prej, kot se pričakuje, želi: bal se je, da jih prehiti noč; hitiva, da naju ne prehitita mraz in sneg / zadnje podražitve so precej prehitele zvišanje osebnih dohodkov
● ekspr. njega je prehitel čas ni se prilagodil razmeram; ni napreden; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. prehitel je vsako njeno željo jo je takoj, predčasno izpolnil; prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. žena se boji, da bi jo prehitelo da bi rodila pred določenim, izračunanim rokom
- prehitéti se ekspr.
1. prenagliti se: vse prej premisli, nikoli se ne prehiti
2. preveč hiteti: ni se bati, da bi se prehitel
Pravopis
prehitéti -ím dov. prehitèn -êna; prehitênje; drugo gl. hiteti (ẹ́ í) koga/kaj ~ avto; ~ koga za nekaj korakov; poud. Njega je prehitel čas |ni se prilagodil razmeram|
prehitéti se -ím se (ẹ́ í) poud. |prenagliti se|: Ne prehiti se
prehitéti se -ím se (ẹ́ í) poud. |prenagliti se|: Ne prehiti se
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost