Zadetki iskanja
Svetokriški
govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.
Svetokriški
komedija -e ž gledališka igra, drama, veseloigra: ta ſvejt je ena Comedia im. ed. per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona ǀ Se imamo per Zajti k' tej Comedy daj. ed., inu h' tej raishi perpravit ǀ Angely eno lepo Comedio tož. ed., inu pleſs v' Nebeſſih imaio ǀ kokar tu sashlishio, prezej vſy Comedio tož. ed. ſapuſtè ǀ Kadar bi v'ten mesti eno lushtno komedjo tož. ed. komedianti dershali ǀ imamo ſe nauadit nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy mest. ed. ǀ ſe je nashal per eni lushtni Comedij mest. ed. ǀ per comedij mest. ed. ſe negleda, kdu je krajl, ali goſpud, ali kmet, tẽuzh gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Petrarcha pak ſvoje Comedie tož. mn. ← lat. comoedia ← gr. κωμῳδία ‛veseloigra, komedija’
Svetokriški
naprej prisl. naprej: moje kulla ſim dobru pomasal, ſe troshtam de naprej poteko ǀ Gre naprei Prerok, ter najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga naprei gnala ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite, de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ Zhudna meni neprej pride ta sapuvid ǀ neprei derija, inu v'eno jamo nogo postaui, inu ſi jo odlomi ǀ on vener je hotel na prej pojti ǀ meni zhudnu naprai pride ǀ vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom naprje poſtavil ǀ gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti prebivat
Svetokriški
temveč vez. 1. temveč: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ neproſsim sa sdravje moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ ti Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit; temush tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti ǀ raunu kakor per comedij ſe negleda, kdu je krajl, ali goſpud, ali kmet, tẽuzh gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ nikar li eno ſamo kaplo tamuzh vſo ſvojo Reshno kry ǀ ony ſi nej ſo bily sbrali zhaſt, shazhe, inu gnado krajla Antioha, kakor on ym je obetal, temozh ſi ſo bily isvolili eno ſtrashno, ino britko ſmert 2. ampak: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ nei mogal lepshi leto reſnizo poterdit Job, tamuzh kadar je dial ǀ en ſam nemore nezh opravit, temuzk more od drugih pumozh imeti 3. razen: mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ ſam nezh nyma, temuzh kar ſpetlà Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *těmь vě̋t'e; → semveč.
Število zadetkov: 4
Dostopnost