Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
prekúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj s kuhanjem očistiti kaj
V begunskem taboru so morali redno prekuhati vodo, perilo in pribor.
2.
kdo/kaj predelati kaj
Večino sadja so prekuhali (v žganje).
3.
kdo/kaj narediti kaj popolnoma ali ponovno kuhano
Stročnice je /dobro/ prekuhala.
4.
iz gastronomije kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Za zimo je prekuhala sadje in zelenjavo.
Celotno geslo Etimološki
prekúhati – glej kúhati
Pleteršnik
prekúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durchkochen, Cig., Jan.; aussieden: prejo, denar p., Cig.; — p. se, durchkochen (intr.); pusti, naj se jed dobro prekuha; — p., verdauen, Cig., Jan., nk.; — 2) von neuem kochen, nachkochen; p. jed; — prekuhano žganje, der Doppelbrantwein, Cig.; — 3) zu sehr kochen, überkochen; prekuhano meso.
Celotno geslo Hipolit
prekuhati glagol

PRIMERJAJ: prekuhan

Vorenc
prekuhati dov., F3, percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati
Črnovrški
prekuhati
Celotno geslo Kostelski
prekuhati ► preˈküːxat -an dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
prekúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj skuhati se preveč
Jed se je prekuhala.
Pleteršnik
prekuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad prekuhati.
SSKJ²
prelíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem razkužiti: perilo prekuhati in prelikati
2. obrt. na rahlo, brez pritiskanja polikati tkanino z vlažno krpo zaradi lepšega videza: posamezne dele prelikati in sešiti
Celotno geslo eSSKJ
rdečelístka rdečelístke samostalnik ženskega spola [rdečelístka]
    lističasta goba s tanjšim betom in trosovnico, ki se z zorenjem obarva rožnato; primerjaj lat. Entoloma
STALNE ZVEZE: užitna rdečelistka
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz rdečelistna goba
Celotno geslo eSSKJ
tíntnica tíntnice samostalnik ženskega spola [tíntnica]
    iz biologije goba z belim luskastim klobukom zvonaste oblike in črnimi trosi; primerjaj lat. Coprinus
STALNE ZVEZE: pisana tintnica
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Tintlinge iz ↑tinta
SSKJ²
uporába -e ž (ȃ)
glagolnik od uporabljati ali uporabiti:
a) prepovedati uporabo poti; z zakonom urejati uporabo zemljišča; dati komu avtomobil v uporabo; posodo po uporabi pomijemo in posušimo; prekuhati zamaške pred uporabo; dobiti dovoljenje za uporabo stavbe; vrečke za enkratno uporabo / enostavna uporaba stroja; dati navodila za uporabo
b) omejiti uporabo naravnih bogastev / uporaba družbenih sredstev / uporaba znanstvenih dognanj; praktična uporaba kake teorije
c) uporaba tankov v napadu; uporaba ustnika pri kajenju / uporaba zaščitnih sredstev v kmetijstvu; pospeševati uporabo računalnikov na različnih področjih
č) uporaba sile, zakona za dosego pravic
d) uporaba ljudskih izrazov v besedilu
e) uporaba mleka za sir
f) uporaba bencina za čiščenje; uporaba vode za namakanje
♦ pravn. analogna uporaba zakona uporaba zakona pri vsebinsko podobnem primeru, ki ga ta zakon ureja
Število zadetkov: 33