Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
menstruácija menstruácije samostalnik ženskega spola [menstruácija]
    krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Menstruation, frc. menstruation) iz nlat. menstruatio, iz lat. mēnstrua iz mēnstruus ‛mesečen’ iz mēnsis ‛mesec’ - več ...
SSKJ²
mrtvíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov
2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko
3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti
    mrtvèč -éča -e:
    mrtveči strah
SSKJ²
premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó)
preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah
    premočnó tudi premôčno prisl.:
    naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
SSKJ²
prerézek -zka -o prid. (ẹ́)
1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
    prerézko prisl.:
    prerezko je zagovarjal svoje nazore
Pravopis
prezakúrjen -a -o (ú) knj. pog. ~ prostor preveč ogret, segret
prezakúrjenost -i ž, pojm. (ú) knj. pog. premočna ogretost, segretost
SSKJ²
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
    razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se
    začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
    razdrážen -a -o:
    biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
Celotno geslo Frazemi
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
Celotno geslo Frazemi
stròj Frazemi s sestavino stròj:
délati kot stròj, glasoválni stròj, igráti kot stròj, peklénski stròj
Pleteršnik
svẹtljȃva, f. die Erhellung, die Beleuchtung, SlN.; svetljava pri teh poskusih naj ne bode premočna, Žnid.
SSKJ²
ščeméti -ím [ščəmeti tudi ščemeti] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í)
povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi
    ščemèč -éča -e:
    ščemeč dim; ščemeče solze
SSKJ²
zdražíti in zdrážiti -im, in zdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: premočna svetloba zdraži oči; zdražiti živce; cigaretni dim jo je zdražil h kašlju, na kašelj / spolno zdražiti vzdražiti
// razvneti: odkritje je zdražilo njegovo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: pripomba ga je zdražila; z nepremišljenostjo jih je zdražil / pazi, da čebel ne zdražiš
    zdrážen -a -o:
    zdražen človek; preveč je zdražen, da bi mirno odgovarjal
Število zadetkov: 11