Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
milijonárka -e ž (á)
nav. ekspr. ženska, ki ima milijonsko premoženje: postala je milijonarka; dota milijonarke
SSKJ²
múltimilijonár -ja m (ȗ-á)
nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar
SSKJ²
nèpremožênjski -a -o prid. (ȅ-ē)
ki se ne nanaša na premoženje: pridobitev nepremoženjske koristi; nepremoženjska odškodnina / nepremoženjska škoda povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe
SSKJ²
odprávek -vka m (ȃ) pravn.
1. v zvezi dedni odpravek po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati dedni odpravek
2. navadno v zvezi s sklep, sodba prepis, kopija: odposlati odpravek sodbe / odpravek je točen prepis
SSKJ²
premožênjce -a s (ē)
ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce
SSKJ²
prenaložíti -ím dov., prenalóžil (ī í)
1. preveč naložiti: prenaložiti voziček
2. naložiti: prenaložiti datoteko na svoj računalnik
3. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti operacijski sistem / prenaložiti prenosnik
4. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade
    prenaložèn -êna -o:
    prenaložen tovornjak, voz
SSKJ²
révščina -e ž (ẹ́)
1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini
2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina
3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino
4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina
● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten
SSKJ²
skúpnica -e ž (ȗ)
pravn., nekdaj skupno premoženje soseske, zlasti skupni pašniki: pasti živino na skupnici
SSKJ²
ustanôva -e ž (ȏ)
1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti: ta ustanova je finančno samostojna; upravljati, voditi ustanovo; dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova; zdravstvena ustanova; ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok
2. pravn. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: demokracija naj bi kot ustanova pomenila svobodo; družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi
3. nekdaj premoženje, ki se upravlja, uporablja po volji tistega, ki ga daje na razpolago: dobiti štipendijo iz ustanove; ustanova za podpiranje vdov in sirot / Knafljeva ustanova
● zastar. razpisati dijaške ustanove štipendije
4. zastar. ustanovitev: ustanova države
♦ pravn. javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; pravna ustanova skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj
SSKJ²
zapústnik -a m (ȗ)
kdor zapusti premoženje: preživljati zapustnika; dobiti dediščino po zapustniku
SSKJ²
zapuščína -e ž (í)
1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine
2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture
3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina
SSKJ²
zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́)
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. zastar. seči2, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd
    zaséžen -a -o:
    vrniti zasežene predmete
SSKJ²
zaségati -am nedov. (ẹ̄)
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja: zasegati aretiranim hiše, osebne predmete; zasegati nasprotnikov vojaški material
2. pravn. začasno odvzemati predmete med kazenskim postopkom: v takih primerih sodišča dokazne predmete navadno zasegajo
3. pravn. odvzemati pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedovati razširjanje: oblast pogosto zasega posamezne številke tega časopisa
4. star. zajemati: ogenj zasega streho
SSKJ²
zaženílo -a s (í)
nekdaj denar, premoženje, ki ga ženin da, zapiše nevesti za prineseno doto:
Število zadetkov: 214