pŕvorojênec -nca m (ȓ-é)
prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
razgrabíti in razgrábiti -im, in razgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem
a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje
b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine
2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili
// pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo
3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje
1. z grabljenjem
a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje
b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine
2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili
// pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo
3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje
- razgrábljen -a -o:
razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena
SSKJ²
razprševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razprševati mleko, olje; voda pada v tolmun in se razpršuje / razprševati v obliki dežja
// delati, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razprševati kolonjsko vodo; razprševati škropivo po listih
2. odbijati v različnih smereh: ta tkanina razpršuje svetlobo; v megli se svetloba razpršuje
3. delati, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev / pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj široko / razprševati naložbeno tveganje
4. ekspr. delati, da kaj preneha obstajati: razprševati dvome; groza se je polagoma razprševala
1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razprševati mleko, olje; voda pada v tolmun in se razpršuje / razprševati v obliki dežja
// delati, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razprševati kolonjsko vodo; razprševati škropivo po listih
2. odbijati v različnih smereh: ta tkanina razpršuje svetlobo; v megli se svetloba razpršuje
3. delati, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev / pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj široko / razprševati naložbeno tveganje
4. ekspr. delati, da kaj preneha obstajati: razprševati dvome; groza se je polagoma razprševala
- razpršujóč -a -e:
razpršujoče se iskre
SSKJ²
razpršíti -ím dov., razpŕšil (ī í)
1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice
// narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah
2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo
3. narediti, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razpršiti premoženje med več bank; razpršiti sredstva vlagateljev med delnice različnih podjetij / razpršiti portfelj; razpršiti naložbeno tveganje / razpršiti naložbe
4. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile
● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen
1. narediti iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razpršiti mleko, olje, vodo; razpršiti moko; sneg se v zraku razprši; valovi se ob skalah razpršijo; hitro se razpršiti / razpršiti na drobne kapljice
// narediti, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razpršiti parfum, razkužilo; razpršiti škropivo po rastlinah
2. odbiti v različnih smereh: megla razprši svetlobo; ob steklu se žarki razpršijo
3. narediti, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razpršiti premoženje med več bank; razpršiti sredstva vlagateljev med delnice različnih podjetij / razpršiti portfelj; razpršiti naložbeno tveganje / razpršiti naložbe
4. ekspr. narediti, da kaj preneha obstajati: razpršiti dvome, negotovost, strah; razpršiti predsodke; moreče misli so se razpršile
● ekspr. ptice so se razpršile so hitro odletele v več smeri; ekspr. misli so se mu razpršile postal je raztresen
- razpršèn -êna -o:
razpršen curek vode; razpršeni drobci granat; v mleku razpršena maščoba; razpršena svetloba; zmes razpršenega goriva; zdravilo v razpršenem stanju
SSKJ²
reprivatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ponovno spremeniti državna, družbena, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v privatna: reprivatizirati banke; reprivatizirati podržavljeno premoženje
ponovno spremeniti državna, družbena, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v privatna: reprivatizirati banke; reprivatizirati podržavljeno premoženje
SSKJ²
restituírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil
knjiž. vrniti, povrniti: restituirati premoženje, odneseno med vojno / restituirati spomeniku njegovo prejšnjo podobo / v svojem delu je restituiral prvotno idejo humanizma obnovil, obudil
SSKJ²
rodbínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rodbino: rodbinsko premoženje / rodbinska grobnica / rodbinski grb; rodbinsko ime priimek / rodbinski oče
♦ pravn. rodbinsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med družinskimi člani
nanašajoč se na rodbino: rodbinsko premoženje / rodbinska grobnica / rodbinski grb; rodbinsko ime priimek / rodbinski oče
♦ pravn. rodbinsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med družinskimi člani
SSKJ²
sekularizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo
// pravn., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest
knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo
// pravn., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest
- sekularizíran -a -o:
sekularizirana družba
SSKJ²
stêči1 stêčem dov., stêci stecíte; stékel stêkla (é)
1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel
2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi
// ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino
3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi
4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati
5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel
6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge
● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil
1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel
2. v teku iti, oditi: otrok steče k materi; zajec steče čez travnik; steči v gozd, po cesti, stopnicah; steči za ubežnikom; hitro steči domov; steči komu naproti; pes je kot puščica stekel po sledi
// ekspr. hitro iti, oditi: ko je pospravila, je stekla v trgovino
3. tekoč iti: tekočina, ki odteče iz prve posode, steče po cevi v drugo; površinska voda steče skozi prepustne plasti in se nabira nad neprepustnimi
4. začeti delovati: motor, stroj steče / publ. ob prazniku je stekla nova hidrocentrala je začela obratovati
5. z glagolskim samostalnikom izraža začetek (uspešnega) dejanja, dogajanja: akcija je po nekaj dneh stekla; gradnja je končno stekla; vse je steklo kot po maslu, kot namazano / promet po novi cesti je stekel
6. zastar. doseči, pridobiti: steči premoženje / stekel (si) je velike zasluge
● knjiž. beseda je stekla o gospodarstvu začeli so govoriti o gospodarstvu; star. od udarca mu je stekla buška se mu je naredila; publ. kamere za novi film so že stekle začeli so ga snemati; pogovor ni mogel steči niso se mogli začeti (sproščeno) pogovarjati; publ. stvar je stekla se je začela reševati, obravnavati; ekspr. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo minilo bo precej časa; knjiž. zibelka mu je stekla v tej hiši rodil se je; takrat je v teh krajih stekla železnica bila zgrajena; ekspr. vse je steklo po njegovem grlu zapravil s pijačo, zapil
- stêči se
1. knjiž. tekoč priti skupaj: potoki se stečejo v reko / precej vode se je steklo nateklo
2. navadno v zvezi z denar zbrati se kje v večji količini iz različnih virov: sredstva so se stekla v sklad / ves dobiček se je stekel v njegovo blagajno je dobil on
● star. ljudje so se stekli od vseh strani so prišli;
SSKJ²
svojíti si -ím si nedov. (ī í)
knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja
● knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje
knjiž. lastiti si: svojiti si tuje premoženje / svojiti si pravico do odločanja
● knjiž. svoji si sodbo o tem vprašanju zdi se mu, da more, ima pravico presojati to vprašanje
SSKJ²
SSKJ²
ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
- ubógo prisl.:
ubogo živeti; star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo; sam.: pomagati ubogim in bolnim
SSKJ²
unôvčiti -im dov. (ō ȏ)
1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje
2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo
// izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku
1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje
2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo
// izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku
SSKJ²
SSKJ²
ustanovíti -ím dov., ustanôvil (ī í)
1. narediti, da kaka skupnost začne obstajati: ustanoviti društvo, šolo, zadrugo; ustanoviti državo, stranko / ustanoviti odbor / ustanoviti brigado / ustanoviti (si) dom, družino
♦ pravn. ustanoviti pravno osebo
// narediti, da kaj začne obstajati sploh: mesto so ustanovili v 12. stoletju / ustanoviti cerkveno službo / ustanoviti sklad za štipendije / Luter je ustanovil novo vero
2. star. ustvariti: z delom je družini ustanovil veliko premoženje; ustanoviti si položaj v družbi / bralec naj si sodbo o romanu ustanovi sam
3. zastar. ustaviti: ustanoviti voz; bežeči se je ustanovil šele v gozdu
● zastar. v hipu je ustanovil red naredil, vzpostavil; zastar. ustanovili so, da je stvar zelo zapletena ugotovili
1. narediti, da kaka skupnost začne obstajati: ustanoviti društvo, šolo, zadrugo; ustanoviti državo, stranko / ustanoviti odbor / ustanoviti brigado / ustanoviti (si) dom, družino
♦ pravn. ustanoviti pravno osebo
// narediti, da kaj začne obstajati sploh: mesto so ustanovili v 12. stoletju / ustanoviti cerkveno službo / ustanoviti sklad za štipendije / Luter je ustanovil novo vero
2. star. ustvariti: z delom je družini ustanovil veliko premoženje; ustanoviti si položaj v družbi / bralec naj si sodbo o romanu ustanovi sam
3. zastar. ustaviti: ustanoviti voz; bežeči se je ustanovil šele v gozdu
● zastar. v hipu je ustanovil red naredil, vzpostavil; zastar. ustanovili so, da je stvar zelo zapletena ugotovili
- ustanovíti se star.
1. ustaliti se: položaj se je razjasnil in ustanovil / vreme se je ustanovilo / vino se še ni ustanovilo izčistilo
2. (za stalno) se naseliti: oženil se je in se ustanovil v dolini / ustanovila se je v veliki sobi namestila, nastanila
- ustanovljèn -êna -o:
ustanovljen je bil poseben odbor; sodelovati pri nedavno ustanovljeni reviji; društvo je bilo ustanovljeno leta 1955
● zastar. že zdavnaj je bilo ustanovljeno, da bo šla služit odločeno, sklenjeno
SSKJ²
užívati -am nedov. (í)
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila
2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela
3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče
4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo
// kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano
5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja
6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje
7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati
// ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino
// biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta: bolnik naj uživa lahko hrano in čim več tekočine; uživati krompir, zelenjavo; to se uživa tudi surovo / uživati mamila; uživati tablete, zdravila
2. uporabljati kaj za zadovoljevanje svojih potreb: uživati bogastvo, premoženje / ekspr. uživati sadove svojega dela
3. pravn. služnostno uporabljati tujo stvar in jo gospodarsko izkoriščati: uživati gozd, hišo, zemljišče
4. kot upravičenec dobivati, prejemati kaj: uživati visoke dohodke; uživati pokojnino, štipendijo
// kot upravičenec imeti kaj, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati avtonomijo; uživati olajšave, prednosti; uživati enake pravice kot drugi
♦ pravn. uživati imuniteto imeti jo priznano
5. biti deležen česa, zlasti ugodnega, zaželenega: uživati gostoljubnost, hvaležnost, podporo, zaupanje koga / ekspr. vesel sem, da spet uživam vašo družbo da sem spet v vaši družbi / uživati dobro ime; uživati sloves dobrega gospodarja
6. živeti tako, da se doživlja telesno, duševno ugodje: mi sedimo samo doma, sosedovi pa znajo uživati; užival je, dokler je bil mlad / uživati mladost, življenje
7. doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati nad lastnimi domislicami; uživati ob kajenju, v kajenju; uživati pri mučenju; zelo uživa v vodi / čutno, estetsko, spolno uživati
// ob zaznavanju, sprejemanju česa doživljati, čutiti telesno, duševno ugodje: uživati lepoto, naravo; umolknili so in uživali čudovit razgled / uživati umetnino
// biti deležen stanja, kot ga izraža določilo: uživati mir, srečo, udobje / uživati oddih, počitnice
● on že uživa plačilo v nebesih v krščanskem okolju je že umrl kot dober, pošten človek; še zmeraj uživa prostost, svobodo je prost, svoboden; živi na prostosti, svobodi
- uživáje :
molčali so, uživaje dobro kosilo
- uživajóč -a -e:
veselo peti, uživajoč v jasnem jutru; uživajoč pogled
- užívan -a -o:
v teh krajih je vino prepogosto uživano
SSKJ²
vôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna
♦ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; pravn. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani
nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna
♦ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; pravn. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 214
Dostopnost