Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
porábljati -am nedov. (á) 
  1. 1. delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: porabljati denar; premog že počasi porabljamo / plačo porablja za nakupovanje oblek / porabljati sončno energijo za ogrevanje ogrevati s sončno energijo
    // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: prosti čas porablja za izlete, igre / večere porablja za branje zvečer bere
  2. 2. knjiž. uporabljati: pri slikanju je porabljal svetlejše barve; pravilno porabljati besede
SSKJ
prašíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
    ●     bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
  2. 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom
    // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
  3. 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši
    prašíti se 
    1. 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
    2. 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
      ♦       čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka
    prašèč -éča -e: prašeči se pločniki
SSKJ
práti pêrem nedov., stil. peró; prál (á é) 
  1. 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine: prati perilo, volno; prati pri studencu; prati v bencinu, lugu; prati si nogavice; prati na roko, v pralnem stroju / kdo ti bo kuhal in pral; pog. mati ga je prala je prala njegovo perilo, obleko; dajati prat v pralnico; mati je hodila prat k bogatim družinam; pere dvakrat na teden / pog. stroj je popravljen in spet pere deluje, dela
    // z vodo odstranjevati umazanijo s česa sploh: prati avtomobil; kadar so klali, je on pral čreva; prati solato / žarg. prati lase umivati
  2. 2. ekspr. delati, da bi kdo postal moralno neoporečen: odpustil je ženi in jo pral pred ljudmi; zdaj se pere, pa zaman; v časopisju se ne bom pral
  3. 3. ekspr. opominjati, oštevati: kadar pride pozno domov, ga doma pošteno perejo; še nikoli me ni nihče tako pral
  4. 4. brezoseb., ekspr. zelo, močno deževati: poglej ven, kako pere; ves dan je pralo / pošteno nas je pralo, ko smo se vzpenjali na vrh / v osebni rabi dež jih je neusmiljeno pral
  5. 5. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: prati premog
    ●     ekspr. morje pere čeri obliva; ekspr. prati komu možgane idejno, politično ga prevzgajati, preusmerjati; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; ekspr. ploha pere ob zid udarja, tolče; ekspr. slišal sem, da jih naši na fronti dobro perejo z uspehom napadajo, zmagujejo v boju z njimi
    práti se biti pralen: to blago se pere / tkanine iz umetnih vlaken se dobro perejo se med pranjem ne poškodujejo
    prán -a -o: strojno prano perilo
    ♦     grad. prani (umetni) kamen umetni kamen z nebrušeno površino, pri katerem je malta med zrni na površini izprana; prani omet omet iz pranega (umetnega) kamna; prana plošča betonska plošča s površino iz pranega (umetnega) kamna
SSKJ
predpéčnik -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik
♦ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
SSKJ
prêmog -óga m (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog
● publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga
SSKJ
premógar -ja m (ọ̑) 
  1. 1. kdor razvaža, raznaša premog: premogar je že pripeljal; čakati na premogarja
    // delavec, ki oskrbuje parne lokomotive, parne kotle s premogom: bil je premogar na trgovski ladji; premogar je zmetal na lokomotivo ves potrebni premog
  2. 2. ekspr. rudar (v premogovniku): brezposelni in stavkajoči premogarji so se zbrali pred premogovnikom
SSKJ
premógarica -e ž (ọ̑) knjiž. ladja, ki prevaža premog: težko natovorjena premogarica je odplula iz pristanišča
SSKJ
premógov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na premog: ves je črn od premogovega prahu; debel premogov sloj / premogova nahajališča
♦ kem. premogov katran
SSKJ
premogóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na premog: premogovni bazen / redko premogovni prah premogov
SSKJ
premogóvnica -e ž (ọ̑) navt. shramba za premog na ladji: pod krovom so si ogledali strojnico, kotlovnico in premogovnico
SSKJ
premogóvnik -a m (ọ̑) prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva premog: odpreti nov premogovnik; delovne razmere v premogovniku / zasavski premogovniki
SSKJ
pridobívati -am nedov. (í) 
  1. 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost
  2. 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja
    ♦     fiz. pridobivati z destilacijo
    // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo
  3. 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati
    // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše
    // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo
  4. 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost
    ●     ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega
SSKJ
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
    // vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
  2. 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
    // priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
  3. 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
    // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
    // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
  4. 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
  5. 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / bohemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
    // narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
    // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
    ●     publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
    pripeljáti se ekspr.  prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
    ●     padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
    pripelján -a -o: do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
SSKJ
priskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) biti uspešen v prizadevanju priti do česa: priskrbeti nadomestne dele; priskrbeti si delo, dovoljenje za graditev; priskrbel mu je potrdilo, vstopnice; priskrbeti premog / priskrbel mu je zdravnika
SSKJ
razplíniti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog
  2. 2. knjiž., redko upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo
    ●     knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili
    razplínjen -a -o: razplinjen premog
SSKJ
razstreljeváti -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale
SSKJ
raztovóriti -im tudi raztovoríti -ím dov., raztovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) spraviti kaj s prevoznega sredstva: raztovoriti premog; raztovoriti žito iz vagona / raztovoriti ladjo
SSKJ
rešêtka -e ž (ē) 
  1. 1. priprava iz vzporednih ali prekrižanih navadno železnih palic: prostor je predeljen z rešetko; jarek so prekrili z jekleno rešetko; sadike so zavarovali z rešetko iz letvic; rešetka za odtočne kanale; okvir rešetke / peči meso na rešetki
    // taka priprava v spodnjem delu kurišča: očistiti, pretresti rešetko; položiti papir in trske na rešetko; premog gori na rešetki / rešetka za peč
    // taka priprava v okenski odprtini: gledati skozi rešetke / okenska rešetka
  2. 2. redko kletka: zapreti žival v rešetko
    ●     ekspr. tat je že za rešetkami v zaporu, ječi
    ♦     čeb. matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; min. kristalna rešetka ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; prostorska mreža
SSKJ
revír -ja m (ī) 
  1. 1. navadno s prilastkom manjši del ozemlja, na katerem je, se opravlja določena dejavnost; področje, območje: določiti lovski družini njen revir / gozdni, lovski revir / ekspr.: to je moj revir, ne išči tu gob; ta lisica ima velik revir / publ.: privlačen izletniški revir; začenja se trgatev v enem naših najlepših vinogradniških revirjev; pren., ekspr. pusti dekle pri miru, to je moj revir
    // področje, kraj, kjer se pridobiva premog: delati, živeti v revirju; proučevati delavsko gibanje v revirjih / premogovni revir; rudarski revir
    ●     črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik
  2. 2. žarg., med drugo svetovno vojno oddelek za bolnike v koncentracijskem taborišču: bolnike so odnesli v revir
SSKJ
ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ) 
  1. 1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu
    // delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja
  2. 2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš
    // zvončki že rijejo iz zemlje
  3. 3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih
  4. 4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo
  5. 5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo
    ●     ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar
    rijóč -a -e: prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
Število zadetkov: 121