dovolílnica -e ž (ȋ)
pisno dovoljenje: preskrbeti dovolilnico; čez blok je hodil s ponarejeno dovolilnico; ribolovna dovolilnica; dovolilnica za prehod čez mejo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
grádben -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo:
a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta
b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji
c) gradbeni elementi skladbe; sam.:, pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo:
a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta
b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji
c) gradbeni elementi skladbe; sam.:, pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
SSKJ²
hrána -e ž (á)
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Etimološki
inštruȋrati -am nedov. in dov.
SSKJ²
kurjáva -e ž (ȃ)
1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo
2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje
// kurjenje: kurjava peči je draga
3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo
1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo
2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje
// kurjenje: kurjava peči je draga
3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo
Pravopis
kurjáva -e ž, snov. (ȃ) preskrbeti ~o za zimo; pojm. električna ~; draga ~ peči kurjenje; skup. centralna ~
SSKJ²
mazívo -a s (í)
teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
SSKJ²
mràz mráza m, mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á)
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0 °C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel
2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz
3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz po izvoru mitološka oseba, upodobljena navadno kot dobrodušen starec z dolgo sivo, belo brado, oblečen v kožuh in s kučmo na glavi, ki ob novem letu otrokom prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
SSKJ²
nabáviti -im dov. (á ȃ)
oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati
// nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list
oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati
// nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list
- nabávljen -a -o:
prevoz nabavljenega materiala
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nakloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom
// preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so
2. star. nagniti2, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil
3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti
● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila
1. knjiž. podariti, pokloniti: naklonil ji je lepo darilo; nikogar nima, da bi mu naklonil premoženje dal, prepustil / vso svojo ljubezen je naklonila otrokom
// preskrbeti, omogočiti: naklonil mu je dobro službo / nikoli mi ni nič naklonil / usoda jim je naklonila zmago zmagali so
2. star. nagniti2, prisiliti: k delu ga je naklonila velika potreba; nič ga ni moglo nakloniti, da bi se oženil
3. zastar. povzročiti, prizadejati: ne morejo pozabiti, kakšno sramoto jim je naklonil; nespametna ljubezen mu je naklonila žalost in sitnosti
● knjiž. samo malo časa mi še nakloni poslušaj me, sodeluj z menoj še nekaj časa; zastar. sramežljivo je naklonila glavo sklonila
- nakloníti se zastar.
skloniti se, nagniti se: naklonila se je skozi okno; nakloniti se h komu / češnja se je naklonila na dvorišče
// prikloniti se: nakloni se, preden odideš; igralec se je publiki globoko naklonil
- nakloníti si star.
pridobiti si naklonjenost: zelo se je trudil, pa si je ni mogel nakloniti / nakloniti si občinstvo
- naklónjen -a -o
1. deležnik od nakloniti: zahvaliti se za naklonjeno knjigo / ljubeči pogled je bil naklonjen možu / stranska ploskev je precej naklonjena k osnovni nagnjena
2. navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ima, kaže pozitiven odnos do koga: predstojnik mu je naklonjen; naklonjeni so naši ureditvi; očetovsko, prijateljsko mi je naklonjen / javno mnenje jim ni naklonjeno / sreča, usoda nam je naklonjena
Prekmurski
napréspràviti -im dov. preskrbeti: drügo potrebcsino vszáka vesznica more naprêszpraviti AI 1875, br. 2, 4
napréspràviti se -im se preskrbeti se: suma tak mála, ka tô sze lehko naprêszprávi AI 1875, br. 1, 8
napréspràviti se -im se preskrbeti se: suma tak mála, ka tô sze lehko naprêszprávi AI 1875, br. 1, 8
SSKJ²
nastanítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete
nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
SSKJ²
omísliti si -im si dov., omíšljen (í ȋ)
ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti
ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti
- omísliti star.
preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim
Celotno geslo
Vezljivostni G
omogóčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj narediti kaj 'določeno dejavnost' mogoče
Omogočili so (mu) dobre sodelavce in napredovanje.
Omogočili so (mu) dobre sodelavce in napredovanje.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 63
Dostopnost