Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil
♦ les. les se izbuhne se izboči
2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči
- izbúhnjen -a -o:
izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči
pogledovati: sramežljivo pogledava stran / pogledava na uro, če bo še ujel avtobus / jezno, prestrašeno, zaljubljeno pogledavati / ko je bila stara štirinajst let, je že pogledavala za fanti
● star. zadnji čas le redko pogledava v kozarec se opija; zastar. skozi te poteze pogledavajo še druge se kažejo, so vidne
narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca
// narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave
- prepodèn -êna -o:
prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali
začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti
- prestrášen -a -o
1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena
2. ki vsebuje, izraža strah: prestrašen beg; prestrašen obraz; prisl.: prestrašeno krikniti, odskočiti
1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust
2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha
// z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi
3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
● kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati
- prháje :
sopihaje in prhaje je lezel iz vode
- prhajóč -a -e:
prhajoč se umivati; prhajoči konji
1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže; videti prikazen; verjeti v prikazni; grozljiva, polnočna prikazen; bil je videti kakor prikazen; gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno; izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot vzklik o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil
2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni
● star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb
3. zastar. pojav1: v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni
4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha
velika, čebeli podobna žuželka z rjavo rdečimi progami po glavi in oprsju: sršeni brenčijo, pikajo; razdražiti sršene; čmrlji in sršeni; gleda kot sršen; hud kot sršen
● knjiž. Prešernovi sršeni epigrami, puščice; beži, kot bi ga sršeni podili hitro, prestrašeno
posnema tuljenje, hud jok: u, u, u, zavija burja okrog oglov; u, u, je prestrašeno jokal otrok
// posnema glas sove: u, u, u, se je oglašala sova; sam.: zaslišali so zategli sovji u, u, u
zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom: uščipnil jo je, da je zavrisnila / zavrisniti od bolečine, veselja; prestrašeno zavrisniti / zavrisnil je in dvignil kozarec zavriskal
// z visokim, močnim glasom razburjeno reči: pazi, so zavrisnili otroci
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovar slovenskih frazemov
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »