Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]
    1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
    2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
    3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
frapȋrati -am dov. in nedov.
Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
SSKJ²
jézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑)
1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je jezen razdražen
// nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji
4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča
● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm
    jézno prisl.:
    jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi
Pravopis
kóst -í ž kôsti -- kôsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) zlomiti si ~; poud.: biti premražen do ~i |zelo|; prešteti komu ~i |zelo pretepsti koga|; pognati komu strah v ~i |prestrašiti koga|; snov. izdelki iz ~i
Celotno geslo Frazemi
láž Frazemi s sestavino láž:
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
Celotno geslo Frazemi
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
SSKJ²
mésečen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na mesec:
a) mesečno povprečje / mesečno poročilo je oddano / mesečna naročnina; mesečna plača; kupiti mesečno vozovnico vozovnico, ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj
b) mesečna noč / mesečna svetloba
2. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnega človeka ne smete prestrašiti; biti mesečen; taval je po sobi, kot bi bil mesečen
● ekspr. ah, on je večkrat mesečen večkrat ne vidi, se ne zaveda resničnega stanja, resničnosti
3. navadno v zvezi mesečna čišča, mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; menstruacija: imeti mesečno čiščo, mesečno perilo / mesečna kri
    mésečno prisl.:
    koliko zaslužite mesečno; zdravnik prihaja dvakrat mesečno / v povedni rabi bilo je mesečno; sam.:, pog. si že kupil mesečno mesečno vozovnico
SSKJ²
naletéti -ím dov., nalêtel (ẹ́ í)
1. v zvezi z na nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga: v mestu je naletel na prijatelja; celo tam smo naleteli na Slovenca / na take ljudi še nisem naletel
// nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj: po dolgi hoji naletijo na sončno jaso; pod hribom je naletel na mlin, zastar. mlin / pred mestom so naleteli na zasedo / ladja je naletela na čeri; vlak je naletel na mino zadel, zapeljal / v knjigi včasih naleti tudi na črke, ki jih ne pozna
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da postane kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: naleteti na ovire, težave / naleteli so na močen odpor nasprotnika; naleteti na dober, lep sprejem biti dobro, lepo sprejet / povsod so naleteli na razumevanje in podporo; publ. resolucija je naletela na širok odmev
3. avt., žel. trčiti, zaleteti se z vozečim vozilom v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: kljub zaviranju je naletel na vozilo pred seboj / vlak je naletel / avtomobil je naletel na drog
● star. take te še nisem naletel videl, našel; na hrustanec naletimo na mnogih delih telesa hrustanec je; ekspr. hotel ga je ogoljufati, prestrašiti, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; ekspr. danes boš pri direktorju slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ
    naletéti se 
    1. z letenjem, premikanjem po zraku priti kam v velikem številu: na gnojne kraste so se naletele muhe; okrog luči se je naletelo veliko vešč
    2. s padanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: s pobočja, sten se naletijo kupi kamenja; s stropa se naletijo na tla koščki ometa in prah
    3. pog., ekspr. s tekom, hitenjem priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: v hipu se je na kraj nesreče naletelo polno ljudi / vojaki, ki so se naleteli v jarek, so začeli streljati
SSKJ²
oplašíti in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ī á ā; ī í)
1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje
2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila
    oplášen -a -o in oplašèn -êna -o:
    oplašen otrok; biti oplašen
Celotno geslo Kostelski
oplašiti ► ȯpˈlaːšėt ȯpˈlašiːn dov.
SSKJ²
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil (ī í; á ȃ)
1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti
2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija
    ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o:
    ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
Celotno geslo Pohlin
ostrašiti [ostrášiti ostrȃšim] dovršni glagol

prestrašiti

Svetokriški
ostrašiti -im dov. ostrašiti, vzbuditi strah, prestrašiti: Bug paK Vſigamogozhi je hotel taisto oſtrashit nedol., satorai je djal ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi 3. ed., omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti ǀ oshivij, inu vumorj; potroshta inu ostrashi 3. ed. ǀ zhes Israeliterje udario, ter veliko yh pobyeio, inu taku mozhnu oſtrashio 3. mn., de obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti ǀ en Prerok naſs je oſtrashil del. ed. m ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai oſtraſil del. ed. m ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila del. ed. ž ǀ Kadar ty hudizhi ſo jo bily oſtrashili del. mn. m
Celotno geslo Frazemi
ovrátnik Frazemi s sestavino ovrátnik:
béli ovrátniki, díhati kómu za ovrátnik
Besedje16
perstrašiti se gl. prestrašiti se ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Etimološki
plȃh pláha prid.
Pravopis
poblaznéti -ím dov.; drugo gl. blazneti (ẹ́ í) Jetnik je poblaznel; poud. ~ od strahu |zelo se prestrašiti|
Pravopis
pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|; Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj; pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|; ~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|
pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|; poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|; poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|
Celotno geslo Frazemi
pójem Frazemi s sestavino pójem:
bíti pójem [kóga/čésa], iméti megléne pójme o čém, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti pójma [o čém], postáti pójem [kóga/čésa], raztegljív pójem, širòk pójem
Število zadetkov: 90