Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Pozdravljeni, zanima me, ali gre v naveden primeru v podčrtani zvezi za prislovno določilo načina ali predmet v orodniku. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami.
Zanima me, ali se delovno intenziven piše skupaj ali narazen.
Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?
Za katero prislovno določilo gre v naslednjem primeru:
Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.
1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.
2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).
Prosil bi vas, če mi lahko poveste/pošljete...
Ali je raba veznika če v zgornji povedi res napačna in bi jo bilo treba nadomestiti s Prosim, da mi poveste/pošljete...?
Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
SSKJ ima za pridevnik pretvorben primer pretvorbna pravila in pretvorbna slovnica, Pravopis pa pretvorbena slovnica. Sta pravilni obe obliki?
Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:
Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?
Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?
Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?
Zanima me, kako ločimo osebkov odvisnik od predmetnega, kadar se odvisni stavek začne z veznikom da. Na primer, zanima me, zakaj so to osebkovi odvisniki in kako to ugotovimo:
Videlo se je, da je razočaran. Uspelo ti je, da si opravila preizkus. Veselilo ga je, da je bil povabljen na rojstni dan. Ali je res, da so dinozavri izumrli že pred mnogimi leti. Moti me, da mi nisi povedal resnice.
Zanima me, ali je v povedi Lepo bi bilo, če bi naju obiskalapogojni ali osebkov odvisnik.
Se vprašamo Pod katerim pogojem bi bilo lepo? ali (Kdo ali) kaj bi bilo lepo?
Poskušala sem s pretvorbo:
Vem, da je v SP primer za rabo veznika če tudi pri osebkovem odvisniku (Lepo je, če uboga starše.). Piše pa tudi, da veznik če uvaja pogojni odvisnik, kadar gre za nerealno dejanje, kot je (ali pa ni) v zgornjem primeru.
Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:
Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.
Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).
Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?
Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.
Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?
Zanima me, ali je v tem primeru potrebna vejica?
Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.
Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.
V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?
Ali se pred odgovorne za piše vejica: Osebe, odgovorne za javna naročila, so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila ...
Dostopnost
Dostopnost