Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo NESSJ
ardičina
Celotno geslo NESSJ
ardigata
SSKJ²
banálnost -i ž (ȃ)
pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika
Pravopis
Berkópec -pca m z -em oseb. i. (ọ́) |slovenski slovstveni zgodovinar in prevajalec|
Berkópčev -a -o (ọ́)
Svetokriški
Boetius m osebno lastno ime Boetij: Boetius im. ed. je piſſanu puſtil ǀ satoraj je djal Boetius im. ed. Anícij Mánlij Torkvát Severín Boétij, lat. Anicius Manlius Torquātus Severīnus Boethius (480–525), rimski državnik, prevajalec gr. filozofov in pisec
SSKJ²
článkar -ja m (ȃ)
kdor piše članke: je člankar, pisatelj in prevajalec; politični člankar
SSKJ²
dantológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog
Svetokriški
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
Pravopis
Dobída -e in Dobída -a m, oseb. i. (í; í) |slovenski prevajalec|
Dobídov -a -o (í), ●Dobídin -a -o (ȋ)
SSKJ²
dognáti -žênem dov., doženíte (á é)
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar; poskušal je dognati kaj stvarnega; dognati resnico; zdravnik je dognal vnetje; hotel bi dognati, če dogovor še drži; dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej; brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje; dognati s poskusi
♦ pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo
2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive
3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal; dognati kupčijo, pravdo
● star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je
4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta
    dognán -a -o:
    Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
    ●     opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
SSKJ²
dotírati2 -am dov. (ȋ)
ekspr. prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico
// zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral
SSKJ²
drágoman -a m (ȃ)
v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval
Celotno geslo eSSKJ
epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf]
    1. besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči
      1.1. nagrobnik, spominska plošča s takim napisom
    2. ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško
    3. ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’
Prekmurski
Fràncel -a m Franczel, lužiškosrbski prevajalec Svetega pisma: Franczel Miháo KŠ 1771, A6b
Celotno geslo ePravopis
Fritz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Fritza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
priimek
slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec
IZGOVOR: [fríc], rodilnik [fríca]
BESEDOTVORJE: Fritzev in Fritzov
Pravopis
Gántar -ja m z -em oseb. i., psp (á) |slovenski klasični filolog in prevajalec|
Gántarica -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Gántarjev -a -o (ȃ)
Gántaričin -a -o (á)
Celotno geslo ePravopis
Gorenc
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski podcaster, pisatelj, komik, igralec, raper in prevajalec
IZGOVOR: [gorénc], rodilnik [gorénca]
BESEDOTVORJE: Gorenčev
Pravopis
Gradíšnik -a m, oseb. i., psp (ȋ) |slovenski prevajalec|
Gradíšnica -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Gradíšničin -a -o (ȋ)
Pravopis
Hierónim -a [ije] m, oseb. i. (ọ́) |prevajalec svetega pisma v latinščino|
SSKJ²
idiomátika -e ž (á) jezikosl.
1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike
2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko
Število zadetkov: 99