Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]
    1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
SSKJ²
bíoživílo in bío živílo -a s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili; kakovost bioživil
SSKJ²
ékoživílo in éko živílo -a s (ẹ̑-í)
živilo, pridelano, predelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: proizvajati ekoživila; ponudba, pridelava ekoživil; predstavljanje, trženje ekoživil
Celotno geslo Sinonimni
ékoživílo -a s
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi snovmi in postopki
SINONIMI:
GLEJ ŠE: živilo
Terminološka
Humana oskrba rejnih živali
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin Humane Farm Animal Care , ki ga pri certificiranju hrane iz dostojno zrejenih živali uporablja organizacija Certified Humane . Ali bi na takšen način pridelano hrano lahko poimenovali hrana iz dostojno rejenih živali ali pa morda krajše kar moralna hrana ? Prosil bi vas tudi za nasvet, kako v slovenskih besedilih navajamo ime certifikata Certified Humane (Raised & Handled) , ki potrjuje, da je živilo proizvedeno iz živali, ki so bile humano zrejene oz. so živele v dobrih pogojih vse življenje in bile tudi ubite na najbolj human način.
SSKJ²
létnik -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
// celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
● midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
// kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 2011 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
// razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
♦ lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
Terminološka
Lokalna hrana
V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana , s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega vidika pri njeni pridelavi. Zanima me, ali bi lahko zvezo lokalna hrana zamenjali s katero drugo zvezo? Ali bi na primer vsebinsko ustrezala uporaba zveze domača hrana ?
SSKJ²
pridélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
pridobiti z gojenjem rastline, rastlin: pridelati krompir in zelenjavo; sadja pridelajo le za domačo porabo; pridelati dovolj žita / vino pridelajo doma
// pridobiti z gojenjem česa sploh: pridelali so dosti medu; pridelati dovolj mesa, mleka
// z delom pridobiti, prislužiti: jé kruh, ki so ga drugi pridelali / knjiž. s trudom pridelati rudo pridobiti; ekspr. pridelati izgubo narediti
● za hišo je pridelal še garažo prizidal; pog., šalj. še otroka bosta pridelala spočela
    pridélan -a -o:
    doma pridelano vino
Jezikovna
Razlike in prekrivnosti med izrazoma »oznaka« in »označba«

Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?

Celotno geslo eSSKJ
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv
SSKJ²
starína2 -e ž (í)
1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete
// ekspr. star človek: tako pravijo modre starine
// ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči
2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine
// stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah
3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra
4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine
♦ jezikosl. jezikovna starina arhaizem
Celotno geslo Kostelski
starina ► staˈriːna -e m
Celotno geslo Sinonimni
víno -a s
alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenjupojmovnik
SINONIMI:
šalj. božja kapljica, star. božji dar, ekspr. rujno vino, ekspr. trsni sok, ekspr. vince, ekspr. vinčece, ekspr. vinček, pog. vinska kaplja, pog. vinska kapljica, ekspr. žlahtna kapljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik pelinovo vino  pojmovnik ribezovo vino
GLEJ ŠE: bordojec, bordojec, črnina, burgundec, delanec, standardizirati, standardizirati, standardizirati, oksidacija, oksidacija, pijan, bizeljčan, pijača
Število zadetkov: 13