Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Kako se beseda »milijon« vede v različnih zvezah?

S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:

  • Pridruži se več kot 6.000.000 ljudi

ali

  • pridruži se več kot 6.000.000 ljudem.

Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).

Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.

Jezikovna
Kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov »analiza« in »sinteza«?

Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.

Jezikovna
Kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov »analiza« in »sinteza«?

Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.

Jezikovna
Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna
»Klub alumnov« ali »društvo alumnov« in vprašanje velike oz. male začetnice

Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.

Jezikovna
Ko vzdevek postane umetniško ime ali priimek: Édith Piaf

Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?

Jezikovna
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Jezikovna
Prislov ali kazalni zaimek?

Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.

Jezikovna
Prislov v povedkovem določilu

Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

Lepo je, da se me spominjaš.

Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)

Jezikovna
Raba kakovostnega pridevniška zaimka

Ali je raba kakovostnega vprašalnega zaimka v spodnjem primeru pogovorna ali pa nezaznamovana? To zagotavljajo država ali kakšna druga organizacija.

Jezikovna
Raba svojilnih in povratno svojilnih zaimkov

Sem v dilemi:

Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne ...

Jezikovna
Raba zveze »15-% vikend popust«

Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:

  • Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
  • Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.

Jezikovna
Sklanjanje izpridevniških lastnih imen

Oglašam se vam zaradi težav, ki jih imam s sklanjanjem priimkov na [-ski] Pri nekaterih namreč (upoštevajoč pravilo v SP 763) ne znam določiti, ali imajo slovansko podstavo ali ne in ali se torej sklanjajo po prvi moški sklanjatvi ali pa tudi oziroma zgolj po četrti -- takšna sta npr. priimka Tscherkassky in Bitomsky. Zanima me tudi, zakaj SP za priimek Kreisky dovoljuje obe sklanjatvi, za Vranitzky in Chomsky pa samo četrto – je Kreisky »manj slovanski« od slednjih dveh? Bo morda pravilo za sklanjanje tovrstnih priimkov v novem SP poenostavljeno? Ob tem bi rada še preverila, kakšen je pravilen zapis priimka Chomsky v orodniku – sChomskim ali sChomskym? Sama bi se odločila za prvo obliko, vidim pa, da je v rabi tudi druga. Hvala za pomoč in lep pozdrav!

Jezikovna
Sklanjanje makedonskega priimka »Stojmenova«

Kako se pravilno uporablja (sklanja) Emilija Stojmenova Duh?

Jezikovna
Sklanjatev imena »Medno«

Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.

Jezikovna
Svojilni pridevnik iz francoskega priimka »Lavoisier«

Zanima me, katera oblika svojilnega pridevnika iz priimka Lavoisier je ustreznejša: Lavoisierov ali Lavoisierjev. Pojavljata se namreč obe, in če prav razumem pravopisna navodila, je to pri priimkih, ki se končujejo na nemi soglasnik, res dopustno.

Jezikovna
Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna
Tvorba pridevnikov iz skladenjsko različnih samostalniških zvez

Imam dve vprašanji, ki se navezujeta na tvorbo pridevnikov iz besednih zvez.

1. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniških besednih zvez z dvema pridevnikoma v vlogi levega ujemalnega prilastka?

Primer: materialno kazensko pravo (kazensko pravo --> kazenskopravni)

2. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniške besedne zveze z desnim neujemalnim (samostalniškim) prilastkom? Primer: sociologija kulture

Jezikovna
Zloženka »DOKU«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Število zadetkov: 120