Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
Celotno geslo eSSKJ
nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo]
    1. omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb; SINONIMI: nacho sir
STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi
Celotno geslo eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
organizátorica -e ž (ȃ)
organizatorka: postala je organizatorica in voditeljica upora / organizatorice so pripravile prigrizek in pijačo
SSKJ²
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
    pêči se ekspr.
    biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
    pekóč -a -e:
    pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
    pečèn -êna -o:
    premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
    ●     šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
SSKJ²
prigrízek -zka m (ȋ)
manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obroki: pripraviti prigrizek; postreči s pivom in prigrizkom / vsak dan ji je nesla sadje, piškote ali kak boljši prigrizek
● star. želela sta prenočišče in malo prigrizka jedi, hrane
SSKJ²
prigrízniti -em dov. (í ȋ)
1. pojesti zalogaj česa zraven česa drugega: jedel je kruh in vsake toliko časa prigriznil klobaso
2. pojesti kaj malega, zlasti prigrizek: prigrizniti malo sira in kruha / dobro bi bilo kaj prigrizniti pojesti / kot povabilo sedite in prigriznite
3. z odgriznjenjem dela skrajšati: prigrizniti cigaro
SSKJ²
prigrižljáj stil. prigrížljaj -a m (ȃ; ȋ)
zastar. prigrizek: prinesti vina in prigrižljaja
SSKJ²
prilívek -vka m (ȋ)
knjiž. pijača, zlasti za pitje ob jedi: prigrizek in prilivek / v nahrbtniku je imel tudi nekaj prilivka
SSKJ²
tápas -a in -- m (ȃ)
španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob pijači: odlični, okusni tapasi; pestra izbira različnih vrst tapasov / zabava s tapasi na kateri se strežejo tapasi / španski tapas
SSKJ²
zalítek -tka m (ȋ)
1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka
2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
edamáme samostalnik moškega spola
    mlada sojina semena v stroku kot hrana, jed 
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Edamame iz jap. edamame, iz eda ‛steblo’ + mame ‛fižol’

Slovenski pravopis

Pravopis
medtém ko in medtèm ko podr. vez. zv. (ẹ̑; ȅ)
1. čas. ~ ~ se ogreva, mu daje zadnje nasvete
2. protiv. Oni dobijo kosilo, ~ ~ mi samo prigrizek |mi pa samo|; poud. Avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, ~ ~ je slovanske narode zatiral |slovanske pa zatiral|
Pravopis
prigrízek -zka m (ȋ) pojesti ~
Pravopis
zakúska -e ž, snov. (ȗ) knj. pog. prigrizek; števn., knj. pog. pogostitev

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
medtém ko protiv. vez. zv.
protiv. vez. zv. za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka
SINONIMI:
vtem ko, neustrez. dočim
GLEJ ŠE SINONIM: ko1
Celotno geslo Sinonimni
prigrízek -zka m
manjši obrok hrane, ki se jé med glavnimi obrokipojmovnik
SINONIMI:
zastar. prigrižljaj

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
zŕno-asamostalnik srednjega spola
  1. seme
    • zrno česa
    • , zrno s čim
    • , zrno za kaj
  2. delec, drobec
    • zrno česa
    • , zrno s čim

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
grísti -zem nedov.
Število zadetkov: 32