Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
préžavec tudi prežávec -vca m (ẹ́; ȃ) 
  1. 1. kdor preži, oprezuje: prežavec jih je kmalu opazil
  2. 2. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: okrog hiše je bilo polno prežavcev
SSKJ
rúša -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo
● vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev
// kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami
// rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
SSKJ
sodrúg -a m (ȗ) 
  1. 1. nekdaj naslov za sočlana socialnodemokratske in komunistične stranke, organizacije: dogovoriti se z italijanskimi sodrugi za skupen nastop / kot nagovor sodrugi, vztrajajte; kot pristavek k imenu sodrug [s.] Ivan Regent
  2. 2. zastar. tovariš, prijatelj: pomagati sodrugom na potovanju / iskati si sodruga za življenje
SSKJ
sporédnica -e ž (ẹ̑) star. vzporednica: v njenem življenju je iskal sporednice s svojim / hodil sem v peti a razred, prijatelj pa v sporednico v paralelko
SSKJ
zapléčnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: na svatbo so prišli tudi zaplečniki
  2. 2. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: za tekmovalci so stali zaplečniki in se vmešavali v igro
SSKJ
zatégavóljo prisl. (ẹ̑-ọ̄) zastar. zato: s tem bogatašem se je omožila samo zategavoljo, ker ni hotela živeti v revščini / v vezniški rabi njegov prijatelj je imel velik vpliv, zategavoljo se mu je priporočil
SSKJ
zaúpnik -a m (ȗ) 
  1. 1. zaupen prijatelj: ko sva odraščala, sva si bila zaupnika / ekspr. papir je moj edini zaupnik
  2. 2. zaupna oseba koga: oskrbnik je gospodarjev zaupnik; partizanski, policijski zaupnik / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev
SSKJ
zaveselíti se -ím se dov., zavesélil se (ī í) knjiž. razveseliti se: zaveseliti se lepega razgleda / si le prišel, se je zaveselil prijatelj
SSKJ
človékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na človeka: človekovi predniki; pes je človekov prijatelj; področja človekove dejavnosti / človekova notranjost; človekova osebnost
♦ jur. človekove pravice pravice, ki pripadajo človeku neglede na raso, jezik, versko ali politično pripadnost; rel. Sin človekov Kristus
SSKJ
dozdánji -a -e prid. (ā) star. dosedanji, dozdajšnji: njegov dozdanji prijatelj; dozdanje življenje / dozdanji slovarji
SSKJ
inskribírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko vpisati, zlasti na visoko šolo: prijatelj ga je prosil, naj še njega inskribira; inskribiral se je na filozofsko fakulteto
SSKJ
izvóhati -am tudi zvóhati -am dov. (ọ̑) 
  1. 1. zaznati, odkriti z vohom: pes je izvohal zajca / izvohati sled
  2. 2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do česa: povsod sem ga iskal, nazadnje sem ga le izvohal; sovražnik je izvohal naše skrivališče; izvohati skrivnost / slabo bi bilo, če bi izvohali, da se družiš s tem človekom dognali, ugotovili
    izvóhati se tudi zvóhati se nizko  postati prijatelj, sprijateljiti se: kmalu se je izvohal z vaškimi dečki
SSKJ
kdàjkóli in kdàj kóli prisl. (ȁ-ọ̑) knjiž. izraža, da se dejanje dogaja v poljubnem času; kdàj: bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imela; enotnost je potrebna bolj kakor kdajkoli poprej
// nar. kadarkoli: Nekoč, kdajkoli, bo prišel (N. Gaborovič)
SSKJ
klopotálo -a s (á) slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo
● nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik
SSKJ
nèiskrén -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene
SSKJ
nèsebíčen -čna -o prid. (ȅ-ī) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen
    nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
SSKJ
nèživljênjski -a -o prid. (ȅ-ē) ki ni življenjski, ne izhaja iz resničnosti, iz življenja: tvoj prijatelj je zelo neživljenjski / neživljenjski pouk; ukvarja se z izrazito neživljenjskimi problemi; neživljenjsko opisovanje oseb
    nèživljênjsko prisl.: težave je obravnaval zelo neživljenjsko; stvar so reševali neživljenjsko; sam.: v teh novelah je precej neživljenjskega
SSKJ
prevdán -a -o prid. (á) ekspr. zelo vdan, zvest: naš prevdani prijatelj; prevdani podložniki
● knjiž. niso ga ganile njene prevdane prošnje preponižne
    prevdáno prisl.: prevdano služiti
SSKJ
radožívec -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec
SSKJ
razočárati -am dov. (ȃ) vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo
● publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha
    razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran
Število zadetkov: 108