- takó, da se ne ve, kdo je udeležen, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
Jezikovna
Besedni red v slovenščini
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
- Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
SSKJ²
celôten -tna -o prid., celôtnejši (ó)
1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke
2. enoten, skladen1: šolska vzgoja naj bo čim bolj celotna
1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke
2. enoten, skladen1: šolska vzgoja naj bo čim bolj celotna
Pravopis
celôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~a zbirka; publ. prijaviti ~e dohodke vse
celôtnost -i ž, pojm. (ó)
celôtnost -i ž, pojm. (ó)
SSKJ²
davkaríja -e ž (ȋ)
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
SSKJ²
denuncírati -am dov. in nedov. (ȋ)
sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati
sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati
Pravopis
denuncírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuncíranje (ȋ) ovaditi, prijaviti: koga komu/čemu ~ kršilca policiji
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
eSSKJ
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
insájder in insider -ja [insájder] m (á) pog.
kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: prave zvezde poznajo samo insajderji; politični insajder
// delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki vodilni uslužbenec, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji
kdor je vključen v kako skupnost in dobro pozna razmere v njej: prave zvezde poznajo samo insajderji; politični insajder
// delničar, ki ima v lasti več kot deset odstotkov delnic podjetja ali je njegov direktor ali visoki vodilni uslužbenec, ki je tudi materialno odgovoren za poslovanje tega podjetja: insajderji morajo v ZDA po zakonu svoje namere o prodaji ali nakupu delnic prijaviti agenciji
SSKJ²
inšpékcija -e ž (ẹ́)
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi tržna, veterinarska, zdravstvena inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu
2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo
// s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi tržna, veterinarska, zdravstvena inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu
2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija
SSKJ²
izgúba tudi zgúba -e ž (ȗ)
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
1. primanjkljaj izkupička glede na stroške ali prodajne cene glede na nakupno: izguba se je zmanjšala; podjetje ima pri proizvodnji novega artikla izgubo; bilanca izkazuje izgubo; sredstva za kritje izgube / prodajati v izgubo; ekspr. hišo je prodal v čisto izgubo; pri reji živine je bil na izgubi je imel izgubo; pog. so v izgubi, pa vendar dajejo plače; delati, poslovati z izgubo
// škoda, ki izvira iz česa: zaradi slabo izrabljenih strojev ima tovarna izgubo; milijon izgube
2. glagolnik od izgubiti:
a) prijaviti izgubo dokumentov
b) izguba staršev jo je močno prizadela / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
c) izguba las; izguba imetja
č) izguba barve; izguba časti
d) izguba roke; izguba sluha, vida; izguba spomina / izguba krvi
e) izguba časa / izguba pravic / izguba čina
3. kar je izgubljeno: izgube obdelovalnih površin zaradi zazidave; energijske, toplotne izgube / nasprotnik je imel velike izgube; publ. oceniti vojne izgube v ljudeh in materialu
4. ekspr., v povedni rabi izraža nepomembnost, nekoristnost česa: delo, poštenost, ljubezen – vse to je bilo po njegovem mnenju izguba; televizija je sama izguba / tvoje govorjenje je le izguba časa
● pog., ekspr. ne poznate ga, samo izgubo imam z njim neprijetnosti, težave; publ. četa je izšla iz boja brez izgub vsi so ostali živi; iti v izgubo marsikaj je šlo v izgubo se je izgubilo; se ni koristno porabilo; pri kuhanju gredo vitamini v izgubo se uničijo; ekspr. nalival je tako previdno, da ni šla niti kapljica v izgubo se ni razlila
♦ agr. klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; ekon. planska izguba predvidena s planom; elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; jezikosl. izguba dvojine; šah. izguba figure, partije; prim. zguba
SSKJ²
izpít -a m (ȋ)
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; spraševati pri izpitu; šol. žarg. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pisni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo
♦ šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli
postopek, pri katerem se ugotavlja in vrednoti znanje, sposobnost kandidata: delati, izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit; prijaviti se k izpitu; učiti se za izpit; spraševati pri izpitu; šol. žarg. cepniti, pasti pri izpitu ne opraviti ga; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; že ima izpit iz matematike ga je že opravil; rok za izpit / diplomski, mojstrski, vozniški izpit; pisni, ustni izpit; izpit za strojevodjo; izpit pred komisijo
♦ šol. delni izpit ki obsega del snovi zaključnega izpita; diferencialni ali dopolnilni izpit ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; državni izpit nekdaj zaključni izpit na nekaterih visokih šolah; popravni izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; preizkusni izpit s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku; razredni izpit iz snovi, predpisane za en razred; sprejemni izpit za sprejem na določeno šolo; strokovni izpit s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; zaključni izpit ob koncu šolanja; zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
izúm -a m (ȃ)
kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum
// odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice
kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum
// odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice
Davki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 68
Dostopnost