Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]
    2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje
ETIMOLOGIJA: cvet
grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína]
    1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke
    2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače
ETIMOLOGIJA: grenek
kóntrabás kóntrabása samostalnik moškega spola [kóntrabás]
    1. godalo s štirimi ali petimi strunami, ki ima najnižji tonski obseg
      1.1. igranje tega godala
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kontrabass iz it. contrabbasso iz kontra + bas - več ...
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
    1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
      1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
      1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz lisica
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]
    obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dišáva -e ž (ȃ)
1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: jedem dodajamo razne dišave
2. kozmetično sredstvo prijetnega vonja: uporabljati drage dišave
3. nav. mn. vonj, duh2iz kuhinje so se širile prijetne dišave; zastar. dišava planinskega cvetja
SSKJ²
kváriti -im nedov. (á ȃ)
1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe
// vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj
2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje
    kváriti se 
    postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari
    // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti
    ● 
    vreme se kvari postaja deževno, mrzlo
SSKJ²
nasičeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, jedi: odtrguje si od ust, da lahko nasičuje druge; nasičevati se s kruhom; pren. njegova domišljija se nasičuje z branjem
2. delati kaj (zelo) polno česa: prijetne vonjave so nasičevale ozračje; zrak se je nasičeval z gostim dimom
SSKJ²
1 člen., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ)
I.
1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je
a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok
b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti
c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč
// z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti
// v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil
3. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno
4. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil
5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; pa reci, če ni lep
// v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda
// izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho
// izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
// elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene
II. elipt.
1. izraža zanikanje, zavrnitev; ant. da1si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res
2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne
// zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more
III.
1. kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne
2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride
// v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
IV. v vezniški rabi
1. navadno v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo
2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
3. za izvzemanje
a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba
b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne
4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ...
V.
izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil
● 
ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti2, hoteti, imeti
SSKJ²
odbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑knjiž.
1. hitro oditi, steči: položila je pismo na mizo in odbegnila iz hiše
2. ekspr. miniti: brezskrbni dnevi so prehitro odbegnili / prijetne sanje so kmalu odbegnile
SSKJ²
podóba -e ž (ọ̑)
1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega
a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba
b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik
// s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure
2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret
3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov
// zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila
4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje
5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba
// knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem
6. zastar. postava1, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji
● 
star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno
♦ 
rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba
SSKJ²
pózitiven in pozitíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ)
1. ki izraža, da je vrednost česa velika ali da je, obstaja: pozitivna kritika filma; pozitivna ocena takega ravnanja ga je vznemirila / imeti pozitiven odnos do česa; o njej imam pozitivno mnenje / pozitivno mišljenje mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine
2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje, pritrdilen: odgovor je bil pozitiven; pozitivna rešitev prošnje
3. dober, sprejemljiv: pozitivnih pojavov med mladimi noče videti; pozitivne in negativne lastnosti; podpirati pozitivne pobude; publ. odigrati pozitivno vlogo / imeti pozitiven vpliv na koga / publ. pozitivni junak romana
4. ki prinaša koristi, ugodnosti: pozitivne posledice dežja v tem času / knjiž. pozitivne, svetle strani življenja dobre, prijetne
5. med. ki izraža, da iskano je: izid preiskave je pozitiven / izmeček je bil pozitiven
6. ki ga je mogoče dokazati, preveriti: pozitivno znanje / opirati se na pozitivna dejstva
♦ 
bot. pozitivni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo k svetlobi; ekon. pozitivna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z manjšim uvozom kot izvozom; elektr. pozitivni pol elektroda za dovajanje električnega toka; pozitivna elektrina primanjkljaj elektronov na telesu; fiz. pozitivni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v dani smeri; pozitivni ion pozitivno naelektren ion; fot. pozitivni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti; barvni pozitivni film barvni film s posnetki, na katerih so barve take kot v resničnosti; kem. pozitivni element element, ki se pri elektrolizi izloča na katodi; mat. pozitivni predznak predznak, ki izraža, da je število večje od nič; pozitivno število število, večje od nič; med. pozitivni Rh faktor; šol. pozitivni učni uspeh učni uspeh brez negativnih ocen; pozitivna ocena ocena, ki izraža, da učenec obvladuje učno snov; šport. pozitivna razlika v golih razlika med večjim številom danih in manjšim številom dobljenih golov
    pózitivno in pozitívno prisl.:
    odgovoriti pozitivno; to bo pozitivno vplivalo na njuno razmerje; pozitivno naelektreni delci; pozitivno rešena prošnja; pisati šolsko nalogo pozitivno; sam.: o njem vedo veliko pozitivnega
SSKJ²
presládek stil. presladák presládka -o stil. prid. (á ȃ á)
1. preveč sladek: ta kava je presladka / ekspr. njeno govorjenje je presladko, zato ji ne zaupam
2. ekspr. zelo sladek: presladko vince / presladki spomini / s presladkimi besedami ga je vabila / njene presladke oči zelo ljubeznive, prijetne
SSKJ²
prežíti -žíjem dov. (í ȋ)
zastar. preživeti: s prijatelji prežije prijetne urice; vse popoldneve je prežil doma / prežiti življenje v naravi
    prežít -a -o:
    leta, prežita v tujini
SSKJ²
prijéten -tna -o prid., prijétnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki vzbuja občutek ugodja: v sobi je bil prijeten hlad; proti večeru je začel pihati prijeten veter; prijetna kopel; trta dela prijetno senco / v sobi je bilo prijetno vzdušje; prijetno vznemirjenje / prijeten okus, vonj / kot voščilo prijeten počitek
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: čaka nas prijeten dan; prijeten izlet; prijetna novica; prijetne in slabe strani potovanja z ladjo / prijeten klepet, pogovor / prijetno stanovanje; njegovo rojstno mesto je prijetno / ima prijetno življenje
2. ki ugaja, je všeč: prijeten glas; človek prijetnega videza; prijetna glasba, šala; sveče so dajale prijetno svetlobo / ekspr. bil je prijeten na pogled
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi pozitivne lastnosti: prijeten moški; njegova žena je prijetna / bil je prijeten za družbo družaben, zabaven / ima veliko prijetnih lastnosti
    prijétno 
    prislov od prijeten: prijetno se imeti, počutiti; prijetno dišeča jed; v postelji je bilo prijetno toplo / v povedni rabi pri vas je prijetno
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža ugodje, zadovoljstvo: v topli sobi jim je bilo prijetno / kot vljudnostna fraza prijetno mi je, da vas spet vidim; sam.: združiti prijetno s koristnim
SSKJ²
priprávljati -am nedov., stil. pripravljájte; stil. pripravljála (á)
1. s širokim pomenskim obsegom delati, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripravljati letalo za let; pripravljati stanovanje za vselitev / pripravljati tekmovalce na tekmo; pripravljati se na izpit, za izpit; le kaj se toliko časa pripravlja za v gledališče / pripravlja se, da odpre lastno delavnico
// delati, da prihaja kaj na določeno mesto za kak namen: med klepetanjem so pripravljali zvezke in svinčnike; mati mu je pripravljala obleko na stol
2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom delati, da kaj nastaja: pripravljati drva, steljo; slikar si je sam pripravljal barve / pripravljati kosilo / pripravljati načrt, reportažo; svoj zagovor je skrbno pripravljal
3. delati vse potrebno za nastop, uresničitev česa: zaporniki so pripravljali beg; obisk so skrbno pripravljali
// z dejavnostjo zavestno delati, da se kaj uresničuje: pripravljati demonstracije; v gledališču pripravljajo novo predstavo; pripravljati ustanovitev novega društva / zmeraj so jim pripravljali prijetne družabne večere
4. delati, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripravljati koga na žalostno novico; dolgo ga je pripravljal, da ga ne bi odločitev preveč prizadela
5. delati, da prihaja kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: otrok jo pripravlja v smeh, v dobro voljo; kar naprej nas pripravljajo v strah
6. ekspr., v zvezi z ob delati, povzročati, da kdo česa nima več: pripravljati koga ob dobro ime; pripravljati koga ob pamet
    priprávljati se 
    1. kazati znake za kako dejanje: petelin se je pripravljal, da bi zapel; ura se pripravlja, da bo bila / nar. krava se pripravlja kaže znake, da bo rodila, povrgla
    // izraža pojavljanje okoliščin za nastop česa: nevihta se pripravlja; brezoseb. zunaj se je pripravljalo k dežju
    2. z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja: že dlje časa se pripravlja k pisanju, učenju / pripravlja se, da bi začel pospravljati
    ● 
    ekspr. pripravlja se kot bolni iz postelje zelo se obotavlja
    pripravljajóč -a -e:
    pripravljajoč večerjo, je govorila s sosedo; podpirati pripravljajoči se sporazum
    priprávljan -a -o:
    dolgo pripravljana televizijska oddaja
SSKJ²
síliti -im nedov. (í ȋ)
1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon
// povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo
2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu
a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med vrstnike / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo
b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež
// ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo
3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko
4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh
5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane
● 
ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči
    silèč -éča -e:
    na čelo sileči lasje
    síljen -a -o:
    siljene čebulice
SSKJ²
sítiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. nasičevati: sititi lačne ljudi; sititi se s čokolado / prijetne vonjave so sitile ozračje
 
knjiž. sititi si lakoto tešiti si jo
SSKJ²
sladkóst2 tudi sládkost -i ž (ọ̑; á)
ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
Število zadetkov: 47