EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) med., krat.
snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: ugotoviti možgansko smrt s pomočjo preiskave EEG
// naprava za snemanje takih razlik; elektroencefalograf: biti priključen na EEG
// grafični prikaz takih razlik; elektroencefalogram: razbrati trenutno aktivnost dela možganov iz EEG; prvi del zloženk: EEG-koherenca; EEG-signal; EEG-zapis
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
enójček -čka m (ọ̄)
1. en sam pri enem porodu rojeni otrok: starši enojčkov; dvojčki in enojčki
2. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
3. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom / umetna vaba s trnkom enojčkom
♦ ptt enojček telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod
1. en sam pri enem porodu rojeni otrok: starši enojčkov; dvojčki in enojčki
2. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
3. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom / umetna vaba s trnkom enojčkom
♦ ptt enojček telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod
SSKJ²
enójčen -čna -o prid. (ọ̄)
ptt, v zvezi enojčni priključek telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod: naročnina za enojčni priključek
ptt, v zvezi enojčni priključek telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod: naročnina za enojčni priključek
Jezikovna
Avtomatika
SSKJ²
nevtrálen -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ)
1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče
// ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču
2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju
// ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika
3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva
4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija
● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva
♦ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jezikosl. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; pravn. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče
// ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču
2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju
// ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika
3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva
4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija
● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva
♦ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jezikosl. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; pravn. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
Celotno geslo
Frazemi
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
Celotno geslo
Hipolit
Pravo
Urbanizem
Prekmurski
prikàpčiti -im dov. pridružiti, pripeti: k-ſteroj mojo lübézen prilo'sim, ino prikapcsim KM 1790, 108; Da náſz k-tiváriſtvi tvojih ſzvéczov prikapcsis KM 1783, 75; ino nyegovo vrejdnoſzt kſzebi prikápcſi KŠ 1754, 78; i ſtero vKriſztuſe-vo vrejdnoſzt knám prikápcsimo KŠ 1754, 82; Poniznoſzt notri kſzebi prikapcsite KŠ 1771, 713; kie tou ſzvoje napunenyé nám prikázau ino prikapcso TF 1715, 20
prikàpčiti se -im se pridružiti se, priključiti se: Prevido je, da ſze vnogo lüſztva k-Dávidi prikapcſi KM 1796, 63; Csi sze vrêmena-rêcsi -atik prikapcsi AIN 1876, 57; ka sze nisteri zaposztavki k pronomeni prikapcsüjo KOJ 1833, 144; Jezus, ki ſze je zdaj k-tebi prikapcso KM 1790, 160
prikàpčeni -a -o pripet, priključen: glasznik, steri je z-ednim ali je k-vecs vküpglasznikom prikapcsen AIN 1876, 7; I ſzteim navküp ſzklenyenim ali prikápcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37
prikàpčiti se -im se pridružiti se, priključiti se: Prevido je, da ſze vnogo lüſztva k-Dávidi prikapcſi KM 1796, 63; Csi sze vrêmena-rêcsi -atik prikapcsi AIN 1876, 57; ka sze nisteri zaposztavki k pronomeni prikapcsüjo KOJ 1833, 144; Jezus, ki ſze je zdaj k-tebi prikapcso KM 1790, 160
prikàpčeni -a -o pripet, priključen: glasznik, steri je z-ednim ali je k-vecs vküpglasznikom prikapcsen AIN 1876, 7; I ſzteim navküp ſzklenyenim ali prikápcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37
SSKJ²
prikljúčen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred
nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred
Pravopis
Pravopis
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
SSKJ²
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
// povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
// začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / priključi kot povelje naredi vrsto strnjeno
- prikljúčiti se
začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
● zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
- prikljúčen -a -o:
nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
Pleteršnik
prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
Celotno geslo
Hipolit
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost