Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
bešter prid., diligens, beshtr [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
bogovstvo s, F2, Divinitas, Bogouſtvo; Chriſtus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is Bogouſtvam inu Zhloveſtvam [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
bom prih., F5, dicam, porezhem, bóm djal, ali povédal; effectus, -a, -um, haec effecta dabo, jeſt bóm lete rizhy opravil; meminero, bóm ſpumnim[!]; post modicum tempus veniam, zhes nekolku zhaſsa bom perſhou [poznejši pripis neznane roke]; unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
Vorenc
brez predl., mora, -ae, zhakajne, abſque ulteriori mora, breſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]; prim. prez 
Vorenc
bučeč del., fremens, buzhezh [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
cyam (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov)  –, cyam Hyp.333 [pripis pri geslu improperare]
Vorenc
čakanje s, F4, expectatio, zhakanîe; mora, -ae, zhakajne, absque ulteriori mora, breſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]; praestolatio, ṡavuplivu zhakanîe
Vorenc
častitost (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, zhaſtitoſt [pripis pri geslu gravitas]
Vorenc
človestvo s, F3, humana natura, zhlovéſtvu, Christus in S. S: Altaris Sacramento cum divinitate et humanitate, [?]ſtu u'S. Sacramentu tego Oltarja is Bogouſtvam inu Zhloveſtvam [poznejši pripis neznane roke]; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſe vṡèti, teleſſen poſtal
Vorenc
človeški prid., genus humanum. Zhloveſhki spol [poznejši pripis neznane roke]; prim. človeski 
Vorenc
daljnji prid., absque ulteriori mora, breſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
deležen prid., F15, compos, deléṡhen; communicare, podiliti, deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati; communio, -is, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléṡhna; effici particeps, en deil s'nym iméti, deléṡhan biti; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; particeps, -pis, deleiṡhen; parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe; participare, deléṡhen biti, podilenu iméti; participatio, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; particips, participes, deleiṡhni; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen; Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa [poznejši pripis neznane roke]
Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Vorenc
drastiti nedov., F6, extimulare, ſpodbodati, draſtiti, ṡdraṡhiti; impellere ad iram, k'ſerdu draſtiti, ali draṡhiti; inescare, naſhpiṡhati, omotiti ṡkuṡi ſladzhize, napelati, ogolufati, na ſe vlézhi, draſtiti; irritare, draṡhiti, nadraṡhiti, reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; provocat me dulcedo verborum tuorum, mene vabi, inu draſti ta oſlasnoſt tvojih beſsedÿ [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
drva s mn., F15, acápna, -orum, ſuha derva; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ; ligna findere, derva kalati, zeipiti; ligna nodosa, garzhaſta derva; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; pyra, -ae, ena ṡkladaniza derv, ena garmada; strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza derv; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; strues lignorum, ṡkladniza derv
Vorenc
encijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
Vorenc
enovoljno prisl., unanimiter, enuvolnu [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
SSKJ²
glósa -e ž (ọ̑)
1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami
2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revijalnem tisku
3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa
Celotno geslo Etimološki
glọ̑sa -e ž
Število zadetkov: 131