Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
pripís -a m (ȋ) 
  1. 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom
  2. 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti
SSKJ
pripísati in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í) 
  1. 1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti
  2. 2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo
    1. a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti
    2. b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici
      ●       ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv
    pripísan -a -o: pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.]
SSKJ
prisvojíti se -ím si dov., prisvójil si (ī í) 
  1. 1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev
  2. 2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti
  3. 3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati
    prisvojíti zastar.  prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago
    ●     zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil
    prisvojèn -êna -o: površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje
SSKJ
pritakníti in pritákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo
  2. 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali
  3. 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika
    pritakníti se in pritákniti se 
    1. 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti
    2. 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je
      // sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa
      // nobenega dela se ne pritakne noče opravljati
    3. 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile
      // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl
      ●       ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil
SSKJ
priznák -a m (ȃ) knjiž. dodatni, razlikovalni znak: narediti, pripisati priznak
♦ zgod. manjši znak v grbu kot razlikovalni element med sicer enakima grboma
SSKJ
protislóvje -a s (ọ̑) 
  1. 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo
  2. 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje
    ♦     filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
SSKJ
ustréznica -e ž (ẹ́) lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku: pripisati angleškim izrazom slovenske ustreznice
SNB
zminimizírati -am dov. (ȋ)
zmanjšati do najmanjše mogoče mere: Cilj je, da ne samo zminimiziramo, ampak optimiziramo stroške, da bomo lahko omogočili boljšo dostopnost do zdravil in poskrbeli za boljše zdravstveno varstvo naših državljanov in državljank
// pripisati manjši pomen, težo čemu: zminimizirati zadevo; skušati zminimizirati dimenzijo stavke; Varčevalec, ki podvomi o višini izplačanih obresti med preobratom v gibanju obrestnih mer, se lahko obrne na banko, ki pa včasih poskuša svojo krivdo zminimizirati E ↑minimizírati
Število zadetkov: 28