Fran > Jezikovna

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Na spletu sem zasledila, da imajo na Radiu Študent, od leta 2017 poimenovanje serije oddaj z naslovom Cicigan

DALJŠA VEČERNA ODDAJA, NAMENJENA POLEMIZIRANJU S PREDŠOLSKIMI, OSNOVNOŠOLSKIMI IN SREDNJEŠOLSKIMI SISTEMI, PRAKSAMI IN KONCEPTI TER OBRAVNAVI MARGINALIZIRANIH SKUPIN NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA. https://radiostudent.si/univerza/cicigan .

Zanima me mnenje, ali je poimenovanje CICIGAN pozitivno, nevtralno ali pejorativno.

• Ali je v besedi utrjevanje ali preseganje stereotipov?
• Ali je v besedi implicitna estetika zavajanja?
• Ali je mogoče "intentional fallacy"?
• Domnevam, da so avtorji oz. avtorice projekta CICIGAN želeli biti subverzivni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Kaj je pravilno/bolj pravilno in zakaj:

• Število staršev, ki se je prijavilo na govorilne ure:

• Število staršev, ki so se prijavili na govorilne ure:

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

RTV Slovenija: kako se sklanja (razvezano in nerazvezano)?

Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?

Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?

Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.

Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč? Zakaj ima glagol klicati deležnik na -čkličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:

• Tjaša je zaposlena v oddelku pravna služba. ali: Tjaša je zaposlena v Oddelku pravna služba.
• Podpis k sliki: Erna in Polonca, kadrovski oddelek ali: Erna in Polonca, Kadrovski oddelek
• Zaposleni sta v kadrovskem oddelku. ali: Zaposleni sta v Oddelku kadri. ali: Zaposleni sta v oddelku Kadri.
• Podpis k fotografiji: T.R., oddelek Analitika ali: T.R., Oddelek analitika

Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:

• Janez dela v obratu Premazi. ali: Janez dela v Obratu premazi.

Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Spoštovani, prosim za nasvet glede pravilne uporabe začetnice pri poimenovanju oddelka, v različnih kontekstih. Spodaj navajam:

• Tjaša je zaposlena v oddelku pravna služba. ali: Tjaša je zaposlena v Oddelku pravna služba;
• Podpis k sliki: Erna in Polonca, kadrovski oddelek ALI Erna in Polonca, Kadrovski oddelek;
• Zaposleni sta v kadrovskem oddelku ALI Zaposleni sta v Oddelku kadri ALI Zaposleni sta v oddelku Kadri;
• Podpis k fotografiji: T.R., oddelek Analitika ALI T.R., Oddelek analitika.

Tudi glede poimenovanje obrata je vprašljivo:

• Janez dela v obratu Premazi ALI Janez dela v Obratu premazi.

Nasploh poimenovanje oddelkov in obratov je nejasno, kaj se piše z veliko začetnico in kaj z majhno. Lepo prosim za pojasnilo.