Zadetki iskanja
knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu
// kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema
1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo
3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg2
1. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega: dvignil je klobuk v znak pozdrava; dvigniti slušalko pri telefonu; dvigniti otroka v naročje; z lahkoto dvigne sto kilogramov / dvigniti sidro, zaveso / dvigniti nogo, roko / dvigniti potopljeno ladjo
2. napraviti kaj višje: dvigniti bregove z nasipavanjem; pog. dvigniti hišo za dve nadstropji nadzidati; voda v bazenu se je dvignila za dva metra / na poti so se dvignili nad tisoč metrov; za ovinkom se pot nekoliko dvigne vzpne / da je lahko gledal, se je moral dvigniti na prste
3. napraviti, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: dal mu je roko in ga dvignil; moški so se drug za drugim dvignili in odšli vstali / dvigniti podrt drog; trava se je po neurju hitro dvignila / ekspr. novica ga je takoj dvignila iz postelje; pog. sredi noči so ga dvignili zbudili, poklicali
4. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigniti cene, davke, hektarski donos, proizvodnjo; število naročnikov se je dvignilo; temperatura se je močno dvignila narasla / priznanje je dvignilo delovni elan; pog. njegova pripomba je v hipu dvignila razpoloženje; morala v četi se je dvignila / dvigniti kvaliteto izdelkov; kritika se je dvignila na višjo raven
// spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigniti domačo industrijo; posestvo je dvignil z delavnostjo izboljšal, razvil; gospodarsko, kulturno dvigniti deželo / dvigniti ljudi iz zaostalosti / nova družba ga je dvignila poplemenitila, izboljšala; moralno dvigniti koga
// dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: dvigniti diplomatski predstavništvi na rang veleposlaništev / dvigniti narodni jezik v literarnega / dvignili so ga v plemiški stan povzdignili
5. sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: dvigniti denar iz banke, v banki; dvigniti plačo; dvigniti prtljago v garderobi; pravočasno dvigniti vstopnice
6. napraviti, da se kdo upre: dvigniti ljudstvo proti gosposki; če se razmere ne bodo zboljšale, se bodo dvignili uprli / dvigniti ljudi k uporu, v upor
7. povzročiti, narediti: policija je dvignila preplah; članek je dvignil ogorčenje; zaradi tiste malenkosti so dvignili proti njemu pravo gonjo
● pog. ves čas je bil miren, a nesramna opazka ga je dvignila razburila, vznevoljila; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je dvignil svoj glas povedal svoje mnenje; pog. partizani so dvignili most razstrelili; ekspr. odkar živi v mestu, je precej dvignila nos je postala domišljava; ekspr. nič ni rekla, samo nos je dvignila z izrazom je pokazala, da je nezadovoljna, užaljena; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; afera je dvignila mnogo prahu povzročila je razburjanje, govorice; ob vsaki priložnosti dvigne prst svari; nikoli ni dvignil roke na sestanku zaprosil za dovoljenje, da bi lahko govoril; že po prvih težavah so mnogi dvignili roke izgubili upanje na uspeh; opustili delo; ekspr. dvigniti roko nad koga, proti komu udariti, (pre)tepsti ga
♦ lov. dvigniti divjad spoditi, prepoditi jo z ležišča, iz skrivališča
- dvígniti se
1. premakniti se navzgor, kvišku: iz vinograda se je dvignila jata škorcev; letalo se je hitro dvignilo; megla se še ni dvignila / nalivaj previdno, da se gošča ne dvigne
2. knjiž. nastati, pojaviti se: v želodcu se mu je dvignila slabost; v ljudeh se je dvignilo sovraštvo do trgovca; nenadoma se je dvignil silovit vihar
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo temperatura je narasla; hotel se je dvigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih; dvigniti se nad osebne prepire ne dopustiti, da bi ti vplivali na ravnanje, odločanje
- dvígnjen -a -o:
žugal je z visoko dvignjeno pestjo; zavesa v dvorani je že dvignjena
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
(S ceste) so dvignili podrt drog.
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
Streli so dvignili divjad.
ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
- dvoúmno prisl.:
dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
dvoúmno -ega s, pojm. (ú) reči kaj ~ega
dvoúmnost -i ž, pojm. (ú) ~ besedila; števn. izogibati se ~im
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
- 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
- 1.1. ki kaže, izraža tako željo
- 2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
nanašajoč se na ilustracijo:
a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje
b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo
// značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni
♦ jezikosl. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe
- ilustratívno prisl.:
ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
- malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
- malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavati / konkurenčna klavzula v pogodbi sklenjen dogovor med delodajalcem in delavcem o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja
♦ pravn. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju
marginálni -a -o (ȃ) ~a pripomba obrobna
marginálnost -i ž, pojm. (ȃ)
1. nav. mn. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna, dela: dati, dobiti napotila; delovno napotilo; napotila za izdelavo pravilnika / pisateljeve misli so dragoceno napotilo za življenje / metodološka napotila
♦ pravn. zakonsko napotilo besedilo, pripomba v zakonu, ki uporabnika zakona opozarja še na druge predpise, s katerimi se urejajo zadeve na določenem področju
2. star. napotitev: napotilo bolnika v zdravilišče
ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba
ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna
● ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke
- nèokúsno prisl.:
neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »