Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol
kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
SSKJ²
lást -í ž (ȃ)
1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last; hiša je prešla v njegovo last; moštvo si je priborilo pokal v trajno last; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti
// s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja; to je skupna last vseh bratov; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta
● ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. star. premoženje, posestvo: izgubiti vso svojo last; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo
SSKJ²
lastnína -e ž (ī)
1. pravn. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju; industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo
♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina družbena, državna lastnina
2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina; kraja intelektualne lastnine; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina
● knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove
Prekmurski
nazáj prisvojìti ~ -ím dov. znova si prisvojiti: Mejnili szo ka bi zdaj vrla prilika bila negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70; Törk szi prizadéva meszta nazáj priszvojiti KOJ 1848, 115
SSKJ²
nèpláčan -a -o prid.(ȅ-á)
ki ni plačan: neplačano blago; opravili so veliko neplačanega dela / neplačan dolg, račun / neplačani dopust dopust brez osebnih dohodkov
    nèpláčano prisl.:
    neplačano si prisvojiti kaj
Prekmurski
osvojìti -ím dov.
1. osvojiti, zavzeti: Trebinje városi, stero meszto csi bi nyim mogocsno bilô oszvojiti AIP 1876, br. 2, 3; Po nevolaj tvoji, Tebé Bôg oſzvoji BRM 1823, 158; pren. Blá'zen, csi szi tô rêcs oszvojo KAJ 1870, 55; nyihovo zemlo oszvojili KOJ 1848, 8
2. prisvojiti: Vſze ſzi je ſzebi oſzvojo BRM 1823, 332; szam nê zamüdo szpoznávati lidi i etih dobre segé szam szi oszvojo AIP 1876, br. 5, 6
3. pridobiti: I on ſzi je mené oſzvojo BKM 1789, 416; I on ſzi je mené oſzvojo SŠ 1796, 146; Ti, ki szi nasz oszvojo KAJ 1848, 135; ſtero ſzebi oſzvojimo KŠ 1754, 135; nyé vrejdnoſzt knám prikapcsüjemo, czilou je oſzvojimo KŠ 1754, 216; naj tou i táksega tivárisa oſzvoijo KŠ 1754, 220
Celotno geslo Hipolit
persvojiti glagol

GLEJ: prisvojiti

SSKJ²
pograbíti in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem
a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup
b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine
// ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup
// ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd
2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču
// z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela
3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na policijo / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar
// polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost
4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejeti
● star. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle
    pográbljen -a -o:
    pograbljen travnik; stelja je pograbljena
Prekmurski
pogràbiti -im dov. prisvojiti si, odvzeti: Zoltáno(va) malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; Z etaksov csalárnosztjov je törk Büdino pográbo KOJ 1848, 81; ino vsze, ka szo od nyega pográbili, nazájvzeme KOJ 1848, 64
pográbivši -a -e ko je odvzel, izropal: po gornyoj Vogriji vsze pográbivsi, vu Morávijo setüvao KOJ 1848, 93
pográbleni -a -o prisvojen, odvzet: je pográbleni ocsinszki kints mejla KOJ 1848, 39; bogásztvo nyihovo pográbleno KOJ 1848, 96; ino naj pápinszkim Cerkvam i Popom po szili pográblene funduse nazájpüsztijo KOJ 1845, 67; ino negda pográblena nazáj priszvojiti KOJ 1848, 70
Celotno geslo Kostelski
pograbiti ► pȯgˈraːbėt -ėn dov.
Celotno geslo eSSKJ
požerúh požerúha samostalnik moškega spola [požerúh]
    1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požrešnež
      1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
    2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
    3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požrešnež
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
Celotno geslo eSSKJ
požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]
    1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé
      1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat
      1.2. ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano željo po jedi
    2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
      3.1. slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje
ETIMOLOGIJA: ↑požreti
Celotno geslo eSSKJ
požréšnež požréšneža samostalnik moškega spola [požréšneš požréšneža]
    1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SINONIMI: navadno slabšalno požeruh
      1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požeruh
    3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požeruh
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
Celotno geslo eSSKJ
požréšno prislov [požréšno]
    1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé
      1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri
    2. ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
Celotno geslo eSSKJ
požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola [požréšnost]
    1. lastnost koga, da (rad) veliko jé
      1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat
    2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
Celotno geslo Sinonimni
pridobíti -ím dov.
1.
kaj z delom, prizadevanjem doseči, da kdo kaj ima, s čim razpolaga
SINONIMI:
ekspr. pribojevati, ekspr. priboriti, zastar. pribrati, knj.izroč. prisvojiti si, ekspr. priti, nar. udobiti
2.
kaj iz česa narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka
SINONIMI:
pog. dobiti, knj.izroč. pridelati
3.
koga za kaj narediti, da kdo pride s kom, čim v določeni odnos; vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj
SINONIMI:
pritegniti, pog. dobiti, publ. mobilizirati, ekspr. preparirati, ekspr. privabiti, publ. rekrutirati, publ. zainteresirati, ekspr. zasnubiti
GLEJ ŠE SINONIM: dobiti, preskrbeti
GLEJ ŠE: izgubiti
Celotno geslo Vezljivostni G
prilastíti si -ím si dovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj neupravičeno narediti kaj za svoje
Urednik si je prilastil gradivo in pravico objave.
2.
kdo/kaj neupravičeno nadvladati koga/kaj
/S svojo kljubovalnostjo/ si je moža /popolnoma/ prilastila.
Pleteršnik
prisvȃjati, -am, vb. impf. ad prisvojiti; zueignen: p. si kaj, Mur., ogr.-C.; in Anspruch nehmen: modrost si p., Jurč.; prisvajane pravice, die beanspruchten Rechte, DZ.; — zuschreiben: veliko moč komu, čemu p., Navr. (Let.), LjZv.
SSKJ²
prisvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja
Število zadetkov: 40