Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
Svetokriški
tal -a m 1. del: noge ſo ta sadni tal im. ed. tiga shivota ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij imela, katerih vekshi tall im. ed. duhouni ſo bili ratali ǀ vekshi tal tož. ed. teh sholnerjou bó pobitih ǀ vekshi tall tož. ed. ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tož. dv. tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali im. mn. hishe ſe prau slihaio 2. delež: nebote talla rod. ed. v'Nebeſſih s'mano imeli na svoj tal pripraviti dov. pridobiti na svojo stran: hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit nedol., de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa ſapelat ǀ Judouska Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit nedol., de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala na tal priti dov. biti dobljen: Zhe pak vam je ena taku huda shena na tal prishla del. ed. ž je vasha shkoda, ſakaj nejſte eno dobro vſeli ← bav. nem. tāl < srvnem. teil ‛del’
Svetokriški
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
Svetokriški
pred predl. I. s tož. pred: pred kateriga S: noge, krajli suoje krone postaulejo ǀ mij shelimo, pred tu rumenu ſonze Boshijga oblizha priti ǀ aku hozhemo pred oblizhe Boſhje priti ǀ ſe bom podstopil priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Kadar vij ste bil predme pokleknil II. z mest. pred: pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala III. z or. pred: s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ gorezhi steber je shal prèd Israelitery ǀ prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio ǀ pret trydesetmy lejti ſim bila ſnoſſila ǀ preb Buagm pak je velika pamet ǀ On ſe prednami ponisha Vezljivost z mest., ki se pojavi le v navedenem zgledu, je verjetno pomota.
Svetokriški
smeti smem nedov. smeti: Satorai shiher ſmem 1. ed. s'. S. Bonauenturam rezhi ǀ od tiga S. Scapulirja ſmejm 1. ed. rezhi ǀ taku shiher ſmeim 1. ed. S. Mattheushu peraimat taiſte beſſede ǀ ſmèm 1. ed. perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ pres oblasti mojga mosha neſmem +1. ed. s'hishe ſtopit ǀ Koku tedaj Epandus ſe ſmejsh 2. ed. potſtopit rezhi ǀ koku ti ſe smejsh 2. ed. potſtopit rezhi, de ABraham je tvoj Ozha ǀ Koku tedaj ti ſmeish 2. ed. rezhi de nesamorish odpuſtiti ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej 3. ed. podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ Vna dekla ne ſmei 3. ed. is hishe bres urshoha ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo, de smej 3. ed. pred ludy priti ǀ na taiſtem ſe neſmej +3. ed. moshovati ǀ kazha nesmej +3. ed. s'svoje jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ Spovednik yh nesmei +3. ed. obenimu povedat ǀ obedn vam jo neſmei +3. ed. povedat ǀ v'tej vishi shiher ſmemo 1. mn. rezhi ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte 2. mn. podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ koku tedaj ſe ſmeiſte 2. mn. potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati ǀ ſe nesmejte +2. mn. potſtopit kashlat, na tlá plunit ǀ inu vender ſe ſmeio 3. mn. potstopit zhes Boga toshit ǀ ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio +3. mn. perblishat ǀ kateri je noter prsihal nej ſmel del. ed. m dergdam gledat temuzh nje pild ǀ ta karshenik nej ſmeil del. ed. m rezhi, de bi yh nebil hudizh ſtuaril ǀ vender teh ſe nej ſmejl del. ed. m dotekniti ǀ bi hudizh ne bil ſmèl del. ed. m k'tebi priti ǀ jest ſe ne bodem smel del. ed. m podstopit rezhi ǀ S. Archangel Michael nej ſmu del. ed. m ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ zhe vſamem eniga ſtariga, bo s'mano aifral, de nebom ſmela del. ed. ž s'zhlovekam pregovorit ǀ obena shena nej ſmejla del. ed. ž slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ de bi ſama od ſebe ſmeila del. ed. ž v' ogin skozhit ǀ ony Samy ſo ſmeli del. mn. m is slatih peharu pyti ǀ nej ſo ſmejli del. mn. m vſt odprejti ǀ s'hishe nej ſo ſmely del. mn. m pojti ǀ de bi mij ſe smeli del. mn. m podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ kadar bi bily ſmèli del. mn. m ti ſholnery jejsti ǀ levi ſe ga nejſo smeili del. mn. m dotekniti ǀ veliku minie bi ſe ſmeili del. mn. m potſtopit Boshio sapuvid prelomit ǀ v' prizho ſe nej ſo smejli del. mn. m potſtopit govorit
Svetokriški
troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
Svetokriški
upati -am dvovid. upati, zaupati: zhlovek samore verovat, vpat nedol., lubit, inu ſe spokorit ǀ rad inu volnu muvupash +2. ed. taistu ſeknu, kateru vshe polovizo moli ſo ſnejdili upati si/se 1. upati si: s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn, ſi vupam 1. ed. tudi Antona premagat ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody ſi uppa 3. ed. kuhat ǀ letu je enu ſvetu mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu, satorai ſi nevupam +1. ed. letukaj s'mojo veliko drushbo prebivat ǀ sa volo moje velike bolesni, inu slabuſti ſi neupam +1. ed. kjekaj priti ǀ jeſt ſi nevpam +1. ed. h' temu hudobnimu Saurashniku tvojga Svetiga Imena pojti, sakaj on bo mene per prizhi vbil ǀ Hodi tedaj ti verna dusha po tem poti te lubesni, katira ſi neupash +2. ed. hodit po tem kryvavem poti te pokure ǀ nihdar vezh ſe nevupa +3. ed. pred tuoio hisho priti ǀ s'pohleunosti ſi nevupaio +3. mn. v'letu S. Rèshnu Telu pogledat ǀ Taiſti katiri ſi neupaio +3. mn. sa volo nyh slabe nature skuſi krishe, terpleine ǀ try dny ſi nej vpal del. ed. m s' hishe pojti ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom vudarjen ſe nej vupal del. ed. m Christuſa proſsit ǀ obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti 2. moči: v' kambro ſvoih shazu ga pele, inu oblaſt da, de nej vſame kulikajn ſi upa 3. ed. neſt ǀ ſa tiga volo hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit, de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa +3. ed. ſapelat ǀ Ah koku zartliua je ratala ta Navesta! de ſi nevupa +3. ed. s'postele gori vſtati, inu supet ſe oblèzhi ǀ vij ſi vppate 2. mn. pres greha vrre, inu vrre vaſsovati, ſmejati, pleſsati … Terbej tedaj, de ſi vezh vppate 2. mn., kakor svetniki ǀ de ſi lih vſy Dohtary okuli njega hodio, inu osdravit ſe pofliſſaio, vener od ſmerti reshit ſe ga neupaio +3. mn. ǀ poprej bi ſi jeſt upal del. ed. m ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene
Svetokriški
želeti -im nedov. želeti: imamo s'pravjga serza shelejti nedol. k'njemu priti ǀ doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti nedol. more ǀ zhlovek bi imel urshoh sheleiti nedol. s' Davidam peretnize imeti ǀ Ne bo sadosti taisto pusledno uro shelèti nedol. ǀ my morimo yskat, shelit nedol., inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo ǀ shelim 1. ed., inu proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ jeſt neshelim +1. ed. dote ǀ drugu od nijh danas neſhelim +1. ed. ǀ shelish 2. ed. s'namy myr imejti ǀ nej sadosti de tuijh shen neshelish +2. ed. ǀ Sakaj shelishde 2. ed.+ bi tvoj priatel ratal ǀ prezej gredò gledat, kaj sheli 3. ed., inu proſsi ǀ tei greshni dushi vezh da, kakor ſama shelj 3. ed. inu proſsi ǀ karkuli messu, ali telu shelij 3. ed. ǀ sakaj ti vuprashash aku ta bolni shèli 3. ed. osdravit ǀ drusiga neshelj +3. ed. ampak naſhe isvelizhejne ǀ on neshelij +3. ed., de bi sdaj sa njega dusho proſsili ǀ G. Bug drugiga offra nesheli +3. ed. od zhloveka ǀ jest menem de ſe nei obeniga nashlu, kateri bi bil rekal de neſheli +3. ed. ǀ aku shelimo 1. mn. de bi Bug ushlishal ǀ vſe kar shelite 2. mn., inu potrebuijete, sastoin vam hozhe dati ǀ karkuli shèlite 2. mn., ali poterbujete ǀ aku ſhelite 2. mn. gnade, inu miloſti Boſhje deleshni ratat ǀ aku skelite 2. mn. de bi vam G. Bug pomagal ǀ nikuli nemislite, inu neshelite +2. mn. kjekaj gori priti ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite 2. mn. ampak vashe truplu zertlati ǀ dvej rezhy vſy ludje shelè 3. mn. doſezhi ǀ miſa pomeni ſakonski ſtan, v'kateriga ſtopit taku mozhnu sheljè 3. mn. vdovizi, inu uduve ǀ s' S. Paulam rezimo … Ali pak s'Davidam shelimo vel. 1. mn. rekozh ǀ Bug tudi je njemu dal karkuli je shelel del. ed. m ǀ je shelil del. ed. m Chriſtushau Ioger ratat ǀ je ſhelel del. ed. m, de bi my mogli dusho viditi ǀ tiga nej ſim shèlil del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal del. ed. m, inu proſsil ǀ bi shelu del. ed. m de lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile ǀ gdu je bolan de bi neshelel +del. ed. m osdravit ǀ de bi neshelil +del. ed. m dosezhi, inu vshivati v' nebeſſih erbiszhino ǀ je bila vſe od krajla doſegla kar je shelela del. ed. ž ǀ s' mladiga je bil navein imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu del. ed. s ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela del. dv. m sa Neveſto imeti ǀ drugiga nei ſo sheleli del. mn. m temuzh v'Nebu k'Chriſtuſu priti ǀ is nyh selubleniga ſerza ſo sdihovale, inu shelejle del. mn. ž vshivat kar lubio
Svetokriški
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
Svetokriški
počitek -tka m počitek: takrat naſha ſmert nebò ſmert, temuzh enu vezhnu shiveine, inu pozhitik im. ed. ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK im. ed. tiga Duha ǀ dokler letu nebo doſegal pozhitka rod. ed. nemore imejti ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka rod. ed., inu mera ne najde ǀ nikuli nje ſerze pozhitika rod. ed. nimà ǀ nebò potzhitka rod. ed. imel, dokler jo nebom neshal ǀ vſy my is ſerza shelimo po nashi ſmerti priti h' temu vezhnimu pozhitku daj. ed. ǀ Vsakitiri sheli k'mahu, inu h'pozhitku daj. ed. priti ǀ ſa lon prajmeio ta vezhni pozhitik tož. ed. ǀ je bil sagvishan ta vezhni myr, inu pozhitih tož. ed. doſezhi
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Svetokriški
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
Svetokriški
pomoč -i ž pomoč: En ſyn ima biti trosht, veſſelje, inu pomozh im. ed. ſvoyh ſtarishoh ǀ ta kateri prebiva v' krili te Pomozhi rod. ed. ǀ ſam pak od ſebe bres pomozhi rod. ed. nesamore spet gori ſtopit ǀ bres boshie pomozhj rod. ed. ǀ ſam ſebi pres pumozhi rod. ed. Boshje pomagat nemore ǀ drugi Antferhary lahku morio njeh dellu pres pumozhy rod. ed., drugih opravit ǀ bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi daj. ed., inu vshesha k'vashi proshni imel ǀ gre sa pomozh tož. ed. ga proſsit ǀ pod pomozh tož. ed. S. Annæ ſe bodo potozhili ǀ katero pomuzh tož. ed. vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili ǀ G: Bogu ſe perporizhit, inu lubo Rosho Divizo Mario sa pumozh tož. ed. proſsit ǀ Kadar dergdi nasho pumozh tož. ed. ijszhemo ǀ Papesh Vrbanus II. ſi je bil naprej vſel s' Boshjo pomozhio or. ed. naſaj Turkam vſeti tu ſvetu meſtu Jeruſalem ǀ s'pumozhio or. ed. Boshjo ǀ per timu S. Sacramentu bosh nashal, inu samerkal vſe taiste gnade, pomuzhy tož. mn., inu zhudeſhe na pomoč na pomoč: njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ aku tuoju proshno neushlishi, inu tebi na pomuzh nepride ǀ satorai sazhne na pumozh te druge klizat ǀ Chriſtus Jesus, inu Maria Madalena ſò bily taiſti napomozh prishli ǀ en zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam ny nepumozh prishli ǀ gnada boshia nam bò nabomozh prishla Zapisi z u v prvem zlogu kažejo na naglas v predložnih zvezah na pọ̑moč, za pọ̑moč, delno morda tudi na gor. prednaglasno ukanje.
Svetokriški
postati -anem dov. 1. postati: aku hozhesh zhiſta poſtati nedol. de imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati nedol. ǀ tu morje tihu, inu myrnu poſtane 3. ed. ǀ ta greshna dusha shalostna postane 3. ed. ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio 3. mn. ǀ ti parvu roijeni martui postaneio 3. mn. ǀ ſilnu shaleſtni poſtaneo 3. mn. ǀ Kadar ſi bil Israelski Krajl poſtal del. ed. m ǀ prezej njegovi krajlevi dvor je bil kuſin poſtal del. ed. m ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad postal del. ed. m ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka poſtala del. ed. ž ǀ ſilnu shalostna je bila postala del. ed. ž ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu del. ed. s ǀ grosdje je sdrelu poſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu del. ed. s ǀ ſo jedli, inu ſiti poſtali del. mn. m ǀ Iogri ſo bilij shalostni postali del. mn. m ǀ sa volo pregrehe te perve shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale del. mn. ž ǀ Shenin pak je odlashal priti, v' tem ſo one saſpane poſtale del. mn. ž 2. ostati: Maria v'porodu inu sa porodom je Diviza postala del. ed. ž ǀ ſi ti Diviza porodila, inu Diviza ſi poſtala del. ed. ž
Svetokriški
procesija -e ž procesija: ta Sveta Proceſſia im. ed. je bila oſnanena ǀ S. Heribertus Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij daj. ed. priti ǀ H' Proceſſiy daj. ed., v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit ǀ vſy ludje imaio h' proceſſy daj. ed. priti ǀ on tudi je shal k' tei proceſſje daj. ed. ǀ je vidil to veliko proceſſio tož. ed. teh lubih Svetnikou ǀ per Proceſſy mest. ed. bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou ǀ mene proſsite, sdaj v'Cerqui, sdaj v'hishi, sdaj v'proceſsij mest. ed. ǀ prideio na danashni Dan s' proceſſio or. ed. Niega sahualit ǀ de ſi lih ſo vſak dan s' proceſſiio or. ed. po Zerkuah blishnih, inu dalnih hodili deshia proſſit ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam daj. mn. ǀ Papesh sapovej Svete proceſſie tož. mn. dershati ǀ andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah mest. mn. ga proſſili ǀ pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah mest. mn. ſe dershè ← srlat. processio ‛procesija, sprevod’ < lat. procēssiō ‛napredovanje, prodiranje’
Svetokriški
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
Svetokriški
ravšelj m vrša: ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil tož. ed. priti … glihi vishi te ledig pershone vſe vishe yszheio v'raushil tož. ed. tiga ſtanu priti (V, 81) ← nem. Räusche < srvnem. rūse, riuse ‛vrša’
Svetokriški
slednji -a prid. vsak: Sledni im. ed. m zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa ǀ dvej skriunusti sledni im. ed. m je dolshan snati ǀ skorai ſledni im. ed. m Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ katerimu h'perglihi, sledna im. ed. ž muzh je ſlaba, ſledna im. ed. ž lepota je garda ǀ sledniga rod. ed. m Karshzhenika serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ My dobru vejmo kaj od ſledniga rod. ed. m zhloveka Iob praui ǀ bote mogle od ſledne rod. ed. ž miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati ǀ is sledne rod. ed. ž jagode potj ta shlahtni mosht ǀ Bug Apollo slednimu daj. ed. m zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ v' taki vishi ſlednimu daj. ed. m je usta saperl ǀ Kateru ta hudi sledni daj. ed. ž dushi trahta sturiti ǀ sledni tož. ed. m madesh, sledni tož. ed. m greh samerkamo ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni tož. ed. m dar pohleunu sahvalit ǀ sledniga tož. ed. m ži. podvuzhj, kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ my imamo lubiti ſledniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ KaKor Cameleontes, Kateri sledno tož. ed. ž farbo naſe vſame ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno tož. ed. ž uro imel vmret ǀ Agrigentius s' enem perſtem ſledno tož. ed. ž boleſan je pregnal ǀ Slejdno tož. ed. ž mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil ǀ ſo sklenili de slednu tož. ed. s lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit ǀ je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem mest. ed. m jesiku ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom dati, inu sledni mest. ed. ž potrebi na pomozh priti ǀ Saurashtvu, nevoshlivost, inu nyd v'ſledni mest. ed. ž ſoſseski ſe najde ǀ vſe verne dushe oshivj, v'sledni mest. ed. ž prebiua, de bi taiſte isvelizhal ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim or. ed. m Moſhom rada govorila ǀ sledne im. mn. ž buqve nej ſo pernaredne sa nash folk
Svetokriški
sramovati se -ujem se nedov. sramovati se: Se nimaio tedai ſramovati nedol. v'ſvojm Stanu oſtati ǀ ſe nemajo bati; ali ſramuati nedol. vſijh nijh grehou zhistu ſpovedat ǀ ſe nimam bati, inu sramovati nedol. ǀ Sposnam, inu ſe ſramujem 1. ed. ǀ ſe ſramuiem 1. ed. ſpouedat ǀ ſpovedat ſe n'hozhesh, inu ſramujesh 2. ed. ǀ vejsh sa taiſte grehe, katire ſe ſramuiesh 2. ed. spovedat ǀ ti ſe sramujesh 2. ed. s' ſobmi kakor en peſſ shkripat, shkripash pak snogami ǀ ſe nepreſtrashish, inu nesramujesh +2. ed. ǀ Koku ti moresh tu poshlushat, inu ſe neſramujesh +2. ed. ǀ ona ſe sramuje 3. ed. te, inu te grehe spovedat ǀ fantje ſo po nozhi k' ny hodili, inu tiga ſe ſramuje 3. ed. spovedat ǀ sakaj tedaj ſe boijte, inu ſramujete 2. mn. vashe grehe ſpovedniku povedat ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete +2. mn. ǀ ſe ſramujejo 3. mn. prau ſpovedat ǀ pred ludij priti ſe ſramujeio 3. mn. ǀ klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio +3. mn. ǀ Ah ſramujſe vel. 2. ed., videozh taku dober, inu Svet exempel ǀ Ah ſramuiteſe vel. 2. mn., videozh dober exempel ǀ Je rejſſ, de ti Trinog ſe nej ſi ſramoval del. ed. m sapovedat moie persy teleſſne odresat ǀ ſe je ſramuval del. ed. m v'mej ludij priti ǀ petlati ſe je Sramoval del. ed. m ǀ spovedat pak ſe je ſramovala del. ed. ž ǀ tega pak ſe je ſramuala del. ed. ž Spevedat ǀ ſe je taku mozhnu prestrashila, inu ſramuvala del. ed. ž ǀ ona dua ſe neiſta ludy sramovala del. dv. m, inu shtrajfinge boshie ſe nejſta bala ǀ ob nyh pusledni uri, ſe bodo ſramovali del. mn. m de vezh en ſmerdezhi, kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali del. mn. m puſtiti obresat ǀ Ah koko ſe bodo ſramuali del. mn. m ǀ ſte ſe ſramuvali del. mn. m kershanski shivèti ǀ perpeleio Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale del. mn. ž
Svetokriški
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
Število zadetkov: 161