Fran

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti

2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kakó prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako
// izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v členkovni zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj
3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav
// v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi
5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili
● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; pog. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zavrníti in zavŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce
2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: straža je zavrnila ljudi, ki so hoteli čez most; na meji zavrnejo vse, ki nimajo dokumentov / zavrniti nasprotnika odbiti
3. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja: zavrniti darilo, nagrado / zavrnil je vse funkcije / gledališče je zavrnilo njegovo dramo je ni hotelo uprizoriti; založba je zavrnila rokopis ga ni hotela objaviti
4. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti: zavrnil je njihovo pomoč; zavrniti ponudbo, vabilo / zavrniti prijateljstvo / zavrniti sodelovanje
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža odločno voljo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: zavrniti plačilo dolga; zavrniti podpis pogodbe
5. z besedami, s kretnjami izraziti, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom: prosil jo je za ples, pa ga je zavrnila / ponudili so mu družabništvo, pa jih je zavrnil; zavrnila je več snubcev
6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu narediti, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrniti načrt; zavrniti zahtevo po spremembi zakona / njegovo prošnjo so zavrnili neugodno rešili; je niso upoštevali
// odkloniti kaj, ne sprejeti česa zaradi neustreznosti, pomanjkljivosti: zaradi slabe kvalitete zavrniti pošiljko; zavrniti nepopolne prijavnice
// odkloniti uradno priznanje, veljavo česa: zavrniti novi učni načrt / pri kontroli so avtomobil zavrnili niso dovolili (ponovne) registracije
7. izjaviti, zatrditi, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: zavrnil je vse obtožbe; zavrniti nasprotnikove trditve; avtoritativno zavrniti vse očitke / zavrnil je vse točke obtožnice / publ. zavrniti vsako podobnost med resničnimi dogodki in dogodki v romanu zanikati
// izraziti negativen odnos do česa, nepriznavanje česa: v zadnjih člankih je zavrnil vso moderno umetnost
8. izraziti svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi: ostro, ekspr. odrezavo zavrniti koga; zavrnil jih je, da ni nič res
9. zastar. odgovoriti, reči: nekaj mu je hotel zavrniti, pa se je premislil / o tem nerad govorim, je zavrnil
10. zastar. obrniti: s težavo so zavrnili čoln; zavrniti krmilo / zavrnil se je proti domu
♦ med. telo je zavrnilo presajeni organ se je odzvalo nanj z imunsko reakcijo, ki je povzročila odmrtje, odmiranje presajenega organa, tkiva; polit. zavrniti noto

zavŕnjen -a -o:
zavrnjen napad; zavrnjen snubec; biti zavrnjen od koga; zavrnjena ponudba; prošnja je bila zavrnjena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

króg Frazemi s sestavino króg:
bíti v začáranem krógu, izógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, kvadratúra króga, obíti kóga/kàj v velíkem krógu, ógniti se kóga/čésa v velíkem krógu, v velíkem krógu, vrtênje v začáranem krógu, vrtéti se v krógu, vrtéti se v začáranem krógu, začárani króg, znájti se v začáranem krógu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.