Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
privláčen -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 
  1. 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle
    // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna
  2. 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne
    // tekma je bila zelo privlačna zanimiva
  3. 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala
    // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo
    ♦     fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma
    privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman
SSKJ
hitróst -i ž (ọ̑) 
  1. 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala
    ♦     astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost
  2. 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti
    // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo
SSKJ
grácija -e ž (á) 
  1. 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
    // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija
  2. 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline
SSKJ
péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́) 
  1. 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina
    // ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve
  2. 2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev
    péstro prisl.: pestro oblečen
SSKJ
pestríti -ím nedov., pestrèn (ī í) knjiž.  
  1. 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori
  2. 2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri
    pestríti se biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju
SSKJ
písan -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
  2. 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
    ●     ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
    ♦     vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
    písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
    ●     ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
SSKJ
privlačeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta
    // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo
  2. 2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo
  3. 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo
    ●     to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo
    privlačujóč -a -e: privlačujoč pogled
SSKJ
privláčiti -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ī á) 
  1. 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači
    // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost
  2. 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati
  3. 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo
    ●     ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali
SSKJ
privláčnost -i ž (á) 
  1. 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev
    // s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave
  2. 2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje
SSKJ
ubéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu
// star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina
♦ astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče
SSKJ
míčnost -i ž (í) knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju
// kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim
SSKJ
popestríti -ím dov., popéstril; popestrèn (ī í) iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestaviti: program so popestrili z ansamblom iz Afrike / popestriti izlet z vožnjo po jezeru / popestriti izbiro blaga / sobo so popestrili s pisanimi barvami poživili
SSKJ
privlák -a m (ȃ) fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo: privlak pri električnih nabojih; privlak in odboj
Število zadetkov: 13