Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]
    1. kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja
    2. naklonjen čustveni odnos do koga, česa
    3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
afẹ̑kt -a m
SSKJ²
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
    aficíran -a -o:
    aficirano področje
    ♦     med. aficiran organ
Pravopis
aficírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aficíranje (ȋ) neobč. škodljivo vplivati, prizadeti: koga/kaj Njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
Celotno geslo eSSKJ
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]
    1. stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. stanje, lastnost česa, da se zanj ne ve, na koga se nanaša, ker osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. stanje, lastnost česa, da so pri njegovi uporabi, delovanju, izvajanju osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
    2. stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven
ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
Prekmurski
bantüvàti -ǘjem nedov. žaliti, prizadeti: Ár dühá szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; Ali lüdszko bantüjete KAJ 1870, 103
Celotno geslo Frazemi
bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka
SSKJ²
biolóški -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
    biolóško prisl.:
    posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
Celotno geslo eSSKJ16
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo
Pravopis
boléče nač. prisl. (ẹ́) ~ prizadeti prijatelja
Celotno geslo Sinonimni
bolečína -e ž
neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca; občutek duševnega trpljenjapojmovnik
SINONIMI:
zastar. bol, ekspr. bolečinica, zastar. bolest
GLEJ ŠE: mesto1
Celotno geslo Frazemi
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo
SSKJ²
dírniti -em dov. (í ȋ)
zastar. prizadeti, vznemiriti: njene besede so ga globoko dirnile; novica ga je neprijetno dirnila / sporočilo o materini bolezni ga je dirnilo do solz
Pleteršnik
dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.-Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; (vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se (nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
Prekmurski
dójti dójdem dov.
1. dovolj biti, pripasti: dójti KOJ 1833, 161; naj tejm, ſtere ſzo zaiſtino vdovicze, dojde KŠ 1771, 641; vſzejm dojde eden falácſicsek zemlé KM 1783, 201; ka nyemi dojde szpôvanoga AI 1875, kaz. br. 8; Dôjde tudi obilno vsakoga BJ 1886, 33
2. priti: Kriſztus na ſzoudbo dojde knám BKM 1789, 434; Kjednoj doviczi je dojso BKM 1789, 167; ſzo knyemidojsle BKM 1789, 97
3. dohiteti: Najbiztrejšega konja dojde AI 1878, 11; tou je nej dojſao KŠ 1771, 472; Fárao, ka je nyédójsao KM 1796, 36
4. doleteti, prizadeti: ako ſze dojde telovna nemocsnoſzt SŠ 1796, 84; junáſztvo, ki je more dojti SŠ 1796, 125; je velika neszrecsa doisla KAJ 1870, 164
Prekmurski
dostìgnoti -em dov.
1. doseči, dohiteti: szta nyé tirala, pri Esztergomi dosztignola KOJ 1848, 99; steri szo ga pri Tokaji dosztignoli KOJ 1848, 77
2. doleteti, prizadeti: Matyasa I. je v-tom boji velika neszrecsa dosztignola KOJ 1848, 64
dostìgnjeni -a -o dosežen: ki szo prvle od ognya dosztignyeni KOJ 1848, 120
Celotno geslo eSSKJ16
dotakniti -em (dotakniti, dotekniti, dotagniti°) dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
2. kaj; koga/kaj povzročiti duševno bolečino, trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: prizadeti
3. kdo; kaj na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se, omeniti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
SSKJ²
drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s koncem česa na rahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
● ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
Pravopis
drégniti -em dov. drégnjen -a; drégnjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ znanca, naj molči; poud. Novica ga je neprijetno dregnila |prizadela, vznemirila|; dregniti koga z/s čim ~ sošolca s komolcem; poud. ~ prijatelja z očitkom |prizadeti, vznemiriti|; dregniti v kaj ~ ~ ogenj; poud.: ~ ~ bistvo spora |opozoriti nanj|; ~ ~ osje, sršenje gnezdo |povzročiti razburjenje|
SSKJ²
dušéven -vna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje duševnega življenja / duševno bogastvo
// nanašajoč se na umsko dejavnost: za to delo je potreben velik duševni napor; duševna lenoba / duševni in ročni delavci
● ekspr. duševni revež človek majhnih umskih, miselnih sposobnosti; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; gledati kaj z duševnimi očmi intuitivno spoznavati kaj
♦ med. duševna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; psih. duševna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke
    dušévno prisl.:
    biti duševno bolan; duševno nerazvit, neuravnovešen; duševno odsotno gledati; duševno prizadeti, zaostali otroci; telesno in duševno zrel
Število zadetkov: 188