prizòr -ôra m (ȍ ó)
1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja
// navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča
2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolne odnose
♦ gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pósteljen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnišnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolne odnose
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnišnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolne odnose
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
SSKJ²
sekvénca -e ž (ẹ̑)
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ glasb. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem
film. zaporedje več kadrov, povezanih v zaključeno celoto: uvodne sekvence kažejo, da bo film zanimiv; ogledati si nekaj sekvenc filma; dobro izdelana sekvenca plesa / filmska sekvenca
// knjiž. temu podobno zaporedje česa v kaki celoti: sklepne sekvence besedila; sekvence gibov, znakov / v igri je več tragičnih sekvenc prizorov
♦ glasb. ponavljanje motiva na različnih stopnjah tonske lestvice; rel. pesem pri maši med berilom in evangelijem
SSKJ²
izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
SSKJ²
odigráti -ám dov. (á ȃ)
končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala
// poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. religija je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega naroda je bila pomembna
b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko
// z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem
● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna
končati igranje, igro: prvo dejanje so odigrali brez težav / pianist je odigral in se priklonil / partijo šaha sta hitro odigrala
// poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: odigrati več prizorov iz drame; izvrstno je odigral vlogo Jermana / glavno vlogo je odigral Stane Sever igral / publ. religija je odigrala pomembno vlogo v zgodovini našega naroda je bila pomembna
b) glasbeno delo: odigral je nekaj valčkov; sonato je odigrala z odlično tehniko
// z igranjem uresničiti: odigrali so še nekaj partij taroka; naša reprezentanca je odigrala pet tekem
● ekspr. fant je odigral ne more več upati na uspeh; ekspr. ta predmet je v šoli odigral se ne bo več poučeval; ekspr. imenitno je odigrala kratkovidnost se je naredila, kot da je kratkovidna
- odigráti se knjiž.
zgoditi se, pripetiti se: dogodek se je odigral malo prej; na teh tleh se je odigrala krvava drama / prizor se je odigral na cesti nepričakovano in bliskovito; publ. tu se je odigrala odločilna bitka bojevala, bila
- odigrán -a -o:
odigrana partija, predstava; vse napovedane tekme so bile odigrane
SSKJ²
ómnibus -a m (ọ̑)
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija
1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego
2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus
// z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov
♦ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; v prid. rabi: omnibus film, revija
SSKJ²
preména -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž. ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
♦ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; jezikosl. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom
1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž. ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
♦ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; jezikosl. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom
SSKJ²
surôvost -i ž (ȏ)
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed
SSKJ²
ubránost -i ž (á)
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov
lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov
SSKJ²
vrvéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli
// ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok
1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli
// ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok
- vrvèč -éča -e:
množica, vrveča po ulicah in trgih
SSKJ²
živopísnost -i ž (ȋ)
knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja
// slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
knjiž. pisanost, barvitost: živopisnost cvetja
// slikovitost: živopisnost prizorov / živopisnost oseb v romanu
SSKJ²
lascívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost, opolzkost: nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma; ciničnost in lascivnost
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost, opolzkost: nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma; ciničnost in lascivnost
SSKJ²
opôlzkost -i [opou̯skost] ž (ó)
lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja
lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja
SSKJ²
prèdzgódba -e ž (ȅ-ọ̑)
knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame
knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame
SSKJ²
SSKJ²
soslédje -a s (ẹ̑)
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje
● knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi
// skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje
♦ jezikosl. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport
SSKJ²
stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á)
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
- stáknjen -a -o:
dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno;
SSKJ²
upodábljanje -a s (á)
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
SSKJ²
vmontírati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj
2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost