Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Gledališče
dejánje -a s
Celotno geslo Frazemi
dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím
Celotno geslo eSSKJ
dramátični dramátična dramátično pridevnik [dramátični]
    2. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je zelo napet, razburljiv
    3. v obliki dramatičen, ekspresivno ki je izrazit, opazen, nenaden
STALNE ZVEZE: dramatični sedanjik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dramatisch iz ↑drama
Celotno geslo eSSKJ
dramátski dramátska dramátsko pridevnik [dramátski]
    2. ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramski
ETIMOLOGIJA: ↑drama
Celotno geslo eSSKJ
dramatúrginja dramatúrginje samostalnik ženskega spola [dramatúrginja]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: ↑dramaturg
Celotno geslo eSSKJ
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: ↑dvojen
Celotno geslo eSSKJ
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
    1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
      1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
      1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
      2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
    3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
ETIMOLOGIJA: ↑dvoj
Celotno geslo eSSKJ
enovíto prislov [enovíto]
    takó, da so prisotne enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑enovit
Gledališče
fliák -a m
Gledališče
gledalíšče "u frís" -a -- -- s
Celotno geslo eSSKJ
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]
    1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih
      1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
    2. slavilna pesem
    3. ekspresivno slava, čast
    4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: ↑groteska
Gledališče
histórija -e ž
Celotno geslo eSSKJ
hù2 in hú medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
      1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
    3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
SSKJ²
izdélanost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izdelanega: zahtevati natančno izdelanost preproge / oblikovna, stilna izdelanost; tehnična izdelanost stroja; izdelanost posameznih prizorov v drami
Gledališče
izdeloválna vája -e -e ž
Gledališče
kaskadêr -ja m
Gledališče
kaskadêrka -e ž
Celotno geslo Sprotni
klimáktičen pridevnik
    ki se v intenzivnosti stopnjuje proti vrhuncu 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. klimaktisch, iz ↑klimaks
Gledališče
koledovánje -a s
Število zadetkov: 59