priprávnica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica
// ženska ali država, ustanova, ki se pripravlja za kaj sploh: država pripravnica
2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo / glasbena pripravnica
// šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
priprávnik -a m (ȃ)
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik
// kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik
// kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
SSKJ²
priprávništvo -a s (ȃ)
delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti; uzakoniti pripravništvo; doba pripravništva
SSKJ²
prodúkt -a m (ȗ)
1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
♦ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
♦ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
SSKJ²
recikláža -e ž (ȃ)
teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja
teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja
SSKJ²
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico
1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko
2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico
SSKJ²
residuálen tudi reziduálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte
♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte
♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
SSKJ²
stáž -a m (ȃ)
1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu
2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo
1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž; staž v bolnišnici; trajanje staža / biti na stažu
2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž; ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo
SSKJ²
stažírati -am nedov. (ȋ)
delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici
delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici
SSKJ²
stažíst -a m (ȋ)
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici
kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi; stažist v bolnišnici
SSKJ²
stažístka -e ž (ȋ)
ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnica: stažistka na kirurškem oddelku
ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnica: stažistka na kirurškem oddelku
SSKJ²
terminêr -ja m (ȇ)
delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
SSKJ²
zmágati -am dov. (ȃ)
1. v vojaškem spopadu doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: zmagati po hudem boju; zmagati v odločilni bitki; zmagati z velikimi izgubami / zmagati nad sovražnikom premagati ga / vojaško zmagati
// v fizičnem spopadu doseči, da nasprotnik odneha: v spopadu s kamenjem, palicami so zmagali fantje iz sosednje vasi
// v spopadu sploh doseči, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: stavkajoči delavci so zmagali: zvišali so jim plače; zmagali so zagovorniki počasnejšega razvoja / ne dovoli, da otrok zmaga doseže uveljavitev svojih zahtev; star. zmagati v pravdi dobiti tožbo; moralno zmagati / zmagalo je človekoljubje
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, doseči najboljši rezultat: zmagal je francoski kolesar; publ. zmagala je Slovenija pred Italijo; zmagati s pet proti tri / zmagati na tekmovanju, v drugi igri / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno; zmagati v mnogoboju, slalomu; zmagati s točko prednosti
3. dobiti najvišjo nagrado, biti razglašen za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagal je do zdaj neznan režiser; z zadnjim filmom je zmagal / zmagala je zadnja popevka, skladba / zmagati na natečaju
4. na volitvah, glasovanju dobiti največ glasov: zmagal je naš kandidat; zmagati z večino glasov / zmagala je kandidatna lista socialistične stranke / zmagati na volitvah, pri volitvah
5. dobiti delo, službo, razpisano z natečajem: zmagal je mlad arhitekt / podjetje je zmagalo na natečaju za ureditev mesta
6. ekspr. v kakem procesu se uveljaviti kot močnejši od česa drugega: njegovo mnenje je zmagalo; ta predlog ne bo zmagal / zmagal je obup / zmagala bo pravica; končno je zmagala resnica izkazalo se je, kaj je res / dobro je zmagalo nad zlim
7. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmagala jih je utrujenost; pijača ga je zmagala, da je zaspal / zmagal jo je spanec zaspala je
8. preh., star. premagati: zmagati sovražnika / zmagati jezo, strah
9. preh., star. zmoči: žena ne zmaga vsega dela; zmagati velik napor / ne zmagamo vseh naročil ne moremo jih izpolniti; zdaj ne zmagam poti v mesto nimam dovolj moči, da bi jo prehodil
1. v vojaškem spopadu doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: zmagati po hudem boju; zmagati v odločilni bitki; zmagati z velikimi izgubami / zmagati nad sovražnikom premagati ga / vojaško zmagati
// v fizičnem spopadu doseči, da nasprotnik odneha: v spopadu s kamenjem, palicami so zmagali fantje iz sosednje vasi
// v spopadu sploh doseči, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: stavkajoči delavci so zmagali: zvišali so jim plače; zmagali so zagovorniki počasnejšega razvoja / ne dovoli, da otrok zmaga doseže uveljavitev svojih zahtev; star. zmagati v pravdi dobiti tožbo; moralno zmagati / zmagalo je človekoljubje
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, doseči najboljši rezultat: zmagal je francoski kolesar; publ. zmagala je Slovenija pred Italijo; zmagati s pet proti tri / zmagati na tekmovanju, v drugi igri / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno; zmagati v mnogoboju, slalomu; zmagati s točko prednosti
3. dobiti najvišjo nagrado, biti razglašen za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagal je do zdaj neznan režiser; z zadnjim filmom je zmagal / zmagala je zadnja popevka, skladba / zmagati na natečaju
4. na volitvah, glasovanju dobiti največ glasov: zmagal je naš kandidat; zmagati z večino glasov / zmagala je kandidatna lista socialistične stranke / zmagati na volitvah, pri volitvah
5. dobiti delo, službo, razpisano z natečajem: zmagal je mlad arhitekt / podjetje je zmagalo na natečaju za ureditev mesta
6. ekspr. v kakem procesu se uveljaviti kot močnejši od česa drugega: njegovo mnenje je zmagalo; ta predlog ne bo zmagal / zmagal je obup / zmagala bo pravica; končno je zmagala resnica izkazalo se je, kaj je res / dobro je zmagalo nad zlim
7. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmagala jih je utrujenost; pijača ga je zmagala, da je zaspal / zmagal jo je spanec zaspala je
8. preh., star. premagati: zmagati sovražnika / zmagati jezo, strah
9. preh., star. zmoči: žena ne zmaga vsega dela; zmagati velik napor / ne zmagamo vseh naročil ne moremo jih izpolniti; zdaj ne zmagam poti v mesto nimam dovolj moči, da bi jo prehodil
- zmágati se star.
premagati se: čutim, da se ne bi mogla zmagati
- zmágan -a -o star.
premagan: zmagani vojaki; strmina je zmagana
SSKJ²
zmagováti -újem nedov. (á ȗ)
1. v vojaškem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: vojska zmaguje; zmagovati s tanki / vojaško zmagovati
// v fizičnem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha: zmagovali so fantje iz sosednje ulice
// v spopadu sploh dosegati, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: zmagujemo: ne upajo si nas zapreti / zmagovati v prepirih
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, dosegati najboljši rezultat: letos naši smučarji ne zmagujejo; zmagovati na velikih tekmovanjih; zmagovati s slabšimi kartami / ti avtomobili že dolgo zmagujejo
3. dobivati najvišje nagrade, biti razglašan za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagujejo družbenokritični filmi; take pesmi pogosto zmagujejo
4. na volitvah, glasovanju dobivati največ glasov: zmagujejo socialisti / zmagovati na volitvah
5. dobivati delo, službo, razpisano z natečajem: zmagujejo kandidati z višjo izobrazbo
6. ekspr. v kakem procesu se uveljavljati kot močnejši od česa drugega: zmaguje nasprotno stališče / zmagoval je oče v njem očetovska čustva so postajala vedno močnejša
7. preh., ekspr. izraža, da je kdo sposoben opraviti kaj zaradi duševnega ali telesnega preseganja zahtevnosti dela, nalog: zmagovati delo; nalog ne zmagujejo niti najboljši dijaki / težko zmagujemo izdatke krijemo; ne zmagujemo več obresti ne moremo jih plačevati; pevci komaj zmagujejo ta ton zadevajo, pojejo; dobro zmaguje vlogo nasilneža igra / konja sta pri oranju težko zmagovala ilovico vlekla plug po njej; dobro kolo lažje zmaguje klance jih prepelje, se vzpenja po njih / kmetija je velika, pa še nekako zmagujemo smo sposobni opraviti vse delo
8. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost jo zmaguje / kljub vsemu so jo zmagovale solze so ji tekle; vino me zmaguje postajam pijan, zaspan / brezoseb. zmagovalo ga je
9. preh., star. premagovati: zmagovati ovire, težave
1. v vojaškem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: vojska zmaguje; zmagovati s tanki / vojaško zmagovati
// v fizičnem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha: zmagovali so fantje iz sosednje ulice
// v spopadu sploh dosegati, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: zmagujemo: ne upajo si nas zapreti / zmagovati v prepirih
2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, dosegati najboljši rezultat: letos naši smučarji ne zmagujejo; zmagovati na velikih tekmovanjih; zmagovati s slabšimi kartami / ti avtomobili že dolgo zmagujejo
3. dobivati najvišje nagrade, biti razglašan za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagujejo družbenokritični filmi; take pesmi pogosto zmagujejo
4. na volitvah, glasovanju dobivati največ glasov: zmagujejo socialisti / zmagovati na volitvah
5. dobivati delo, službo, razpisano z natečajem: zmagujejo kandidati z višjo izobrazbo
6. ekspr. v kakem procesu se uveljavljati kot močnejši od česa drugega: zmaguje nasprotno stališče / zmagoval je oče v njem očetovska čustva so postajala vedno močnejša
7. preh., ekspr. izraža, da je kdo sposoben opraviti kaj zaradi duševnega ali telesnega preseganja zahtevnosti dela, nalog: zmagovati delo; nalog ne zmagujejo niti najboljši dijaki / težko zmagujemo izdatke krijemo; ne zmagujemo več obresti ne moremo jih plačevati; pevci komaj zmagujejo ta ton zadevajo, pojejo; dobro zmaguje vlogo nasilneža igra / konja sta pri oranju težko zmagovala ilovico vlekla plug po njej; dobro kolo lažje zmaguje klance jih prepelje, se vzpenja po njih / kmetija je velika, pa še nekako zmagujemo smo sposobni opraviti vse delo
8. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost jo zmaguje / kljub vsemu so jo zmagovale solze so ji tekle; vino me zmaguje postajam pijan, zaspan / brezoseb. zmagovalo ga je
9. preh., star. premagovati: zmagovati ovire, težave
- zmagujóč -a -e:
zmagujoča vojska
● publ. zmagujoči podvigi naših alpinistov zmagoviti, veliki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 54
Dostopnost