stójnica -e ž (ọ̑)
mizi podobna priprava na prostem za prodajanje sadja, zelenjave, drobnih predmetov: postaviti stojnice; prodajati na stojnici; stojnice lectarjev; stojnice za zelenjavo, z rožami / ekspr. stojnice vabijo / pokrite stojnice
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
trgovína -e ž (í)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna / poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg
SSKJ²
vinotòč tudi vinotóč -óča m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino
2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča
● knjiž. postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina)
1. točilnica, prodajalna vina zlasti za pitje zunaj lokala: odpreti vinotoč; prinesti vino iz vinotoča / knjiž. vinotoč pod vejo začasni vinotoč, v katerem se prodaja, toči domače vino
2. točenje, prodajanje vina lastne pridelave: dovoliti vinotoč / črni, zakoniti vinotoč; zaslužek od vinotoča
● knjiž. postati dvorni vinotoč dvorni točaj (vina)
SSKJ²
zalágati -am nedov. (ȃ)
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče
5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče
5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon
- zalágati se ekspr.
nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati
SSKJ²
založíti -ím dov., zalóžil (ī í)
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon
- založíti se ekspr.
nasititi se, najesti se: dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili; najbrž se je že kje založil, zato ni lačen
♦ igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon
- založèn -êna -o:
založeni denar; biti za zimo dobro založen s premogom; s papirji založena miza; iskati založeno stvar
● dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost