Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
Celotno geslo Pregovori
baba je sestavina izrazov
Baba je baba, najboljša je slaba, Baba pijana, rit prodana
Celotno geslo eSSKJ16
često (čestu, često) prislov
1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
SSKJ²
délnica -e ž (ẹ̑)
vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic / fin. parkirana delnica ki je zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z lastništvom navidezno prodana ali zastavljena
Celotno geslo eSSKJ16
drago2 (dragu, drago) prislov
1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost
2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih
SSKJ²
hò2 medm. (ȍ)
1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal
2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil
3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša
SSKJ²
iškarijót -a m (ọ̑)
slabš. izdajalec, ovaduh: med nami ni bilo iškarijota / kot psovka ti prodana duša, iškarijot!
Jezikovna
Kako pisati »Južna železnica«?

Ali se ime železniške proge v Avstro-Ogrski lahko piše z veliko začetnico?

Primer:

  • V to kategorijo je bila vključena tudi proga med mestoma Dunaj in Trst, ki so jo uradno poimenovali C.-KR. JUŽNA DRŽAVNA ŽELEZNICA (Kaiserlich-königliche Südliche Staatsbahn).

  • Leta 1858 je bila c.-kr. Južna železnica prodana C.-KR. PRIVILEGIRANI DRUŽBI JUŽNE ŽELEZNICE (k. k. privilegierte Südbahn-Gesellschaft), ki jo je upravljala do leta 1923.

V prvem primeru bi jaz z veliko pisala samo prvo besedo kot ime proge: Cesarsko-kraljeva južna državna železnica, v nadaljevanju pa lahko tudi Južna železnica. Drugi primer je ime družbe, torej ponovno C.-kr. privilegirana družba južne železnice ali Družba južne železnice.

Celotno geslo Pregovori
pijan je sestavina izrazov
Baba pijana, rit prodana, Kar trezen misli, pijan pove
Celotno geslo Kostelski
prodaj ► pˈrȯːdai̯ – m
SSKJ²
prodáti -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á)
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
    prodáti se slabš.
    začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: prodal se je Nemcem
    prodán -a -o:
    prodani predmeti; prodana duša; hiša je že prodana
Celotno geslo Pregovori
prodati je sestavina izrazov
Baba pijana, rit prodana
Celotno geslo Pregovori
rit je sestavina izrazov
Baba pijana, rit prodana, Glava sivi, rit nori, Na rit, Od jeze rit raste, S polno ritjo je lahko srati, Vsaka rit pride na svoj sekret, Za vsako rit raste palica, Za vsako rit se šiba najde
V VARIANTI IZRAZOV: Bog ima dolgo šibo
SSKJ²
sìt síta -o prid. (ȉ ȋ)
1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben
// nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo
2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno
a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi
b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja
c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit
3. ekspr. poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno
● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit
    síto prisl.:
    ne maram, je sito rekel
    síti -a -o sam.:
    siti lačnemu ne verjame; najesti, napasti se do sitega; ekspr. do sitega se nagledati, nasmejati zelo, močno
SSKJ²
tíkták2 prisl. (ȋ-á)
nar. zahodno zelo hitro, takoj: tiktak bomo nazaj; knjiga je bila tiktak prodana
Število zadetkov: 15