- 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani
- 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je
Zadetki iskanja
- 1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imajo hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče
// konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji
// zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake
// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej - 2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ; hlapec okupatorja, režima
- 3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu
// s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
- 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali
// prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta - 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem
// ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej
// dober, lep, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel
- a) prostaško: poprostačiti govorjenje
- b) preprosto: poprostačiti življenje
- prostáško prisl.: prostaško govoriti
// prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti