Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.
Zadetki iskanja
Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).
Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:
upravljalec/upravljalka priprave mesa http://distribution.cc-app-service.com/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86 d-e988869df5ca/browse/7e33b166-4a6d-40f3-8048-83b3a9d3ef49
upravljalec/upravljalka stružnice http://prerelease.escoportal.eu/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86d-e9888 69df5ca/browse/63042e8f-dd59-47fe-87f3-3b2ce21f196a
Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.
Kako zapisovati npr. poljske črke, ki jih v slovenski abecedi ni? Če zapišemo Lech Walesa namesto Lech Wałęsa, bi lahko torej »prosto po Prešernu« tudi w zamenjali z v, glede na to, da ga v slovenski abecedi ni. Sprašujem predvsem zato, ker opažam, da je ravno omenjeni priimek največkrat zapisan kar Walesa in da se poljska črka ł pri nas največkrat zapisuje kot l.
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.
Že nekaj časa razmišljam, kako in zakaj se beseda konjiček uporablja kot sopomenka besede hobi za označevanje prostočasne dejavnosti. Mi lahko, prosim, pomagate?
Zanima me izvor in uporaba besede kramola, ki jo nekatere skupine in posamezniki na internetu predstavljajo kot staro slovensko besedo, ki naj bi pomenila "naravno in s tem temeljno, starodavno ter neodtujljivo pravico ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti."
Kot kaže beseda res obstaja, saj jo najdemo v starocerkveni slovanščini (крамола) v pomenu upor, v bolgarščini kot arhično za glasen prepir, pretep, razgarajati in tudi v sodobni ruščini, kjer ima arhaičen pomen kot sta vstaja in upor. Beseda pa naj bi bila sposojenka iz stare bavarščine (karmala)?
Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini? Ali je tudi pri nas arhaična beseda za upor oz. dejanje/del starosvetnega prava, ki ni več praksi? In sploh kakšen je njen izvor?
Zanima me, zakaj Slovenci uporabljamo besedo dobrodošlica, dobrodošli itd. za topel ali velik sprejem gosta? Ali je to arhaično slovensko ali srbohrvatizem? Ali so tudi kakšne druge besede (alternative) za to dejanje?
Dandanašnji je vsevprek v uporabi izraz intervencija. Po mojem je to 100 % hrvaški izraz. Slovensko bi morali napisati intervenca po zgledu: urgenca, konferenca, referenca itd. Po vzorcu intervencije bi morali napisati tudi urgencija, konferencija itd. Kaj menite o tem?
Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Zanimalo bi me, kako sloveniti starogrško besedo isegoria. Za besedo parrhesia sem našla uveljavljeno slovensko besedo parezija in za isonomiaizonomija. Za isegorio česa takega nisem našla (razen srbsko različico izegorija).
Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.
V šoli se žal učiteljica ne more odločiti ali je beseda ušesa enopomenka ali večpomenka. Prosila bi vas za pomoč. Kaj je sedaj prav. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
Zanima me, kdaj se uporablja medpovedno priredje, ki je na kratko predstavljeno v Toporišičevi slovnici na strani 650/651. Za stavčna priredja so nam v šoli rekli, da naj ne začenjamo stavkov s prirednimi vezniki, kot so: toda, zato, in ... Pa tudi v slovnici na strani 647 piše tako. V medpovednem priredju pa se povedi začnejo z vezniki: ali, toda, zato, in ... Zanima me še, kdaj torej lahko uporabljam medpovedna priredja in začnem nov stavek z veznikom. Sprašujem pa se tudi za podredja, če je kakšno pravilo, ali lahko stavek kar prosto začnemo s podrednimi vezniki. Prosim, če mi navedete še kakšne primere.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »