nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi
♦ polit. protestna nota
- protéstno prisl.:
protestno zapustiti sejo
Zadetki iskanja
SSKJ²
protésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi
♦ polit. protestna nota
nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi
♦ polit. protestna nota
protestno zapustiti sejo
SSKJ²
izročíti -ím dov., izróčil (ī í)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
// dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca kaznivega dejanja
// dati komu kaj, zlasti na slovesen način: izročiti diplome, odlikovanja
♦ polit. izročiti protestno noto; veleposlanik je izročil svoja akreditivna pisma predsedniku vlade
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: izročiti proizvajalna sredstva delavcem / izročiti komu oblast, poveljstvo
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: premaganci so morali izročiti orožje, trdnjavo / izročiti ključe hiše, mesta
3. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom: izročiti predmete v hrambo; izročiti otroka v rejo, varstvo; izročiti v promet, uporabo; izročiti teze v razpravo dati / publ.: poslopje so izročili svojemu namenu; most so že izročili prometu / izročiti zadevo odvetniku / ekspr. izročil ga je sodišču vložil je tožbo proti njemu
4. zastar. sporočiti: po otroku mu je izročil, naj ga obišče
● vznes. izročil je svojo dušo Bogu v krščanskem okolju umrl je; knjiž. izročiti kaj pozabi, v pozabo napraviti, povzročiti, da se pozabi; vznes. njegovo truplo so izročili zemlji pokopali
- izročíti se knjiž.
prepustiti se, predati se: izročiti se usodi / ves se je izročil svojemu poklicu posvetil
♦ rel. izročiti se Materi božji prositi za varstvo, pomoč
- izročívši zastar.:
izročivši pismo, je odšel
- izročèn -êna -o:
skrb za otroka je bila izročena sestri; ustno izročena pravljica; blago je bilo izročeno v varstvo
● ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen
SSKJ²
shòd shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó)
1. javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda
2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod
3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
1. javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda
2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod
3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci
SSKJ²
zborovánje -a s (ȃ)
1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj: zborovanje bo na prostem; udeležiti se zborovanja; ilegalno, javno, množično zborovanje; zborovanje zgodovinarjev / organizirati, sklicati zborovanje; govoriti na zborovanju / politično, protestno zborovanje / ekspr. policija je razgnala zborovanje udeležence zborovanja; sklepi zborovanja / ekspr. ženske so imele zborovanje pri vodnjaku so v večjem številu zbrane govorile, klepetale
2. glagolnik od zborovati: naveličati se neprestanega zborovanja in razpravljanja
1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj: zborovanje bo na prostem; udeležiti se zborovanja; ilegalno, javno, množično zborovanje; zborovanje zgodovinarjev / organizirati, sklicati zborovanje; govoriti na zborovanju / politično, protestno zborovanje / ekspr. policija je razgnala zborovanje udeležence zborovanja; sklepi zborovanja / ekspr. ženske so imele zborovanje pri vodnjaku so v večjem številu zbrane govorile, klepetale
2. glagolnik od zborovati: naveličati se neprestanega zborovanja in razpravljanja
SSKJ²
sámosežíg -a m (ȃ-ȋ)
sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom
sežig samega sebe: s samosežigom opozoriti svet na krivice; samosežig kot protestno dejanje / samomor s samosežigom
SSKJ²
várstvenik -a m (ȃ)
kdor skrbi za varstvo okolja: varstveniki so proti gradnji jedrskih elektrarn; protestno zborovanje varstvenikov
kdor skrbi za varstvo okolja: varstveniki so proti gradnji jedrskih elektrarn; protestno zborovanje varstvenikov
SSKJ²
gladoválec -lca [gladovau̯ca tudi gladovalca] m (ȃ)
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev
SSKJ²
gladôven tudi gládoven -vna -o prid. (ō; ā)
1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote
// požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso
2. v zvezi gladôvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd
1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote
// požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso
2. v zvezi gladôvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd
SSKJ²
gladôvnik -a m (ȏ)
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: ministrstvo je gladovnika pozvalo, naj neha stavkati in poišče pravico na sodišču
kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: ministrstvo je gladovnika pozvalo, naj neha stavkati in poišče pravico na sodišču
SSKJ²
stávka -e ž (ȃ)
1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / bela stavka stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem; opozorilna stavka kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile; politična, solidarnostna stavka
2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko
3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke
1. prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev: stavka traja, se začne, ekspr. izbruhne; organizirati, voditi stavko; razglasili so enodnevno splošno stavko; zatreti stavko; publ. stopiti v stavko; množična stavka; uspeh stavke / bela stavka stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem; opozorilna stavka kratkotrajno prenehanje dela z namenom opozoriti na prihajajočo stavko, če se ekonomske, politične zahteve stavkajočih delavcev ne bi izpolnile; politična, solidarnostna stavka
2. v zvezi gladovna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: kaznjenci so začeli gladovno stavko
3. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: postavljati snope v stavke
Število zadetkov: 10
Dostopnost