Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
gołčíca 1., f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
Pleteršnik
lȋšpati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
Pleteršnik
prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.-M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
Pleteršnik
prọ̑tje, adv., praep. = proti, C.; na protje iti, jvzhŠt.; — vozil se je protje novemu svet(ov)u, Rog.
Pleteršnik
zaplésti, -plétem, vb. pf. 1) durch Flechten verschließen, zuflechten, Cig.; — 2) einflechten, mit hineinflechten, Cig.; z. eno v drugo, ineinander verschlingen, Cig.; z. se, sich verschlingen: nit se je zaplela, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; z. koga v mrežo; z. se z nogami v zanke; — z. koga, se v kako neprijetno reč, v sitnosti, (sich) verwickeln, (sich) verstricken; — etwas untereinander wirren, Cig.; zapleten, verwickelt, compliciert, Cig. (T.); — 3) falsch flechten, verflechten, Cig.; — 4) durch Flechten verbrauchen, verflechten: vse protje z., Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
prótje -a s protje: Sojo z protja spletene stené BJ 1886, 6; Poiſzkao ſzi je protye KM 1790, 76; vrbnyecki, gde sze za nüc protje i sibe szekajo AI 1875, br. 1, 6
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
protje samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
graja ž, F4, concaedes, protje ẛa grajo; conseptum, graja, ſhranga; maceria, -ae, vel maceries, en ſúh ṡyd, graja s'kamenîa ſturjena; sepimentum, -ti, graja s'protja ali ternîa, ograja, plút
Vorenc
plot m, F5, paries concratitius, ena ſteina s'gartri, ali s'plotá ſturjena; sepes, -pis, plút; sepimentum, -ti, graja s'protja ali ternîa, ograja, plút; smilax lenis, en leip ſlák, ſe okuli drevja, inu plotú opleita, kakor ſrabotina; vacerrae, protje okuli plotú, ali te v'prég pervèsane ṡhtange, ali kolli okuli ene nyve, ali travnika
Vorenc
privezan del., F6, adalligatus, -a, -um, perveẛan; furcula plagariae, kluke per mréṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; praefractus, -a, -um, na kratku pervèṡan, ṡhtolz, ſvojovolin; preſsè, kratku, na kratku parveṡan; vacerrae, protje okuli plotá, ali te v'prég parvèsane ṡhtange, ali kolli okuli ene nyve, ali travnika; vinctus, -a, -um, ṡvèṡan, pervèṡan, jetnyk
Vorenc
protje s, F4, concaedes, protje ẛa grajo; ſepimentum, -ti, graja s'protja ali ternîa, ograja, plút; vacerrae, protje okuli plotá, ali te v'prég parvèsane ṡhtange, ali kolli okuli ene nyve, ali travnika; virgulta, protje, ſhibovje
Vorenc
šibovje s, F4, laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhe v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; myriaca, -ae, reſſa, ali enu niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; virgulta, protje, ſhibovje; vitilis, -le, tú ṡhilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:
Vorenc
štanga ž, F12, contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; hasta, ſuliza, ſhtanga, lanzha; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhaniu; surus, en kol, ali ṡhtanga; vacerra, ena ſtanga, ali podpurnîa, v'ṡhtali, na katero ſe koinî parveſujejo; vacerrae, protje, okuli plotá, ali te v'prég parvèsane ṡhtange; vectarius, -rÿ, kateri s'vinto kai gori vleizhe, ali s'vintno ṡhtango
Število zadetkov: 18
Dostopnost