Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
ravnan del., F2, initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov:30.v.13
Vorenc
razpuščati se nedov., F4, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe; linctus, et lincorium, arznia, katera ſe v'uſtih reſpuṡzha; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha
Vorenc
siv prid., F16, anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; caneo, canescere, ſiviti, ſiu, beil, ſtar perhajati; canus, canens, ſiu, bélolaſſi; equus scutulatus, en koîn jabulzhne ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; glaucinus, -a, -um, ſivih ozhy; glaucoma, et glaocopos, -is, ena ṡhena, katera ima ſive ozhy; glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; incanescere, ſiu perhajati; incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; incanus, -a, -um, beil ali ſiu od ſtaroſti; leuchophaeus, -a, -um, vel leucophaeus, ſive farbe; leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -um, v'ſivu obleizhen, ali v'ſiu gvant oblizhen; oniscus, -ci, praſizhiza ſiva; praecanus, -a, -um, cilú ſiu, ali ſtar
Vorenc
spodoben prid., F6, addecet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; aequum est, tú je prov, inu ſpodobnu; conveniens, ſpodoben; decens, ſpodoben; decet, ſe ſpodobi, je ſpodobnu; ritè, dobru ſpodobnu, po rèdu
Vorenc
spravljanje s, F2, mellatio, -onis, medú v'kupai ṡnaſhanîe, medu ſpravlanîe; symbolum, -li, tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21
Vorenc
stari sam., F7, anilis, eniga ſtariga ṡhena; discubitorius, -ÿ, en ẛeſſil ẛa te ſtare; discubitorius lectus, ena poſtila, na kateri ſo nékadai per vezherji ti ſtari leṡhali naſlonîeni; et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; grabatum, -ti, en ṡheſſil ṡa te ſtare h'pozhivanîu; senilis, -le, kar enimu ſtarimu ſliſhi, ſtarkati; seniliter, kakòr ty ſtari, kakòr en ſtar mósh, ſtarkaſtu
Vorenc
ukrotiti (v'krotiti) dov., F14, commitigare, v'kúp ſtolaṡhiti, v'krotiti, v'tolaṡhiti; demitigare, vkrotiti, vtolaṡhiti; domare, vkrotiti, pervaditi; domiturus, -a, -um, kateri ima kai vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti; edomare, prov v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti; flexanimus, -a, -um, tú kar ſerzé vkroty, reṡmehzha tega ſerzá; imperiosus, -a, -um, kateri je kai premoiſtril, vkrotyl, premogel; indomabilis, -le, nekrotliu, kateri ſe ne more vkrotiti; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; mansuefacere, vkratiti[!]; mitigare, vtolaṡhiti, vteſhiti, vkrotiti; perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty; tranquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti
Vorenc
vrednost ž, F8, axioma, vrédnoſt, zhaſtitlivoſt; axiomaticus, kateri vrédnoſt ima; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; et dignitas ſenum canities. Prov:20.v:29. inu vrédnoſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrédnoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti; praestantia, -ae, vrédnoſt, imenitnoſt; valor, -oris, velanîe, vrédnúſt
Vorenc
zastopiti dov., F16, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh pooti ẛaſtopi; comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne ṡaſtopiti; inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti; intellegitur, ſe ṡaſtopi; intelligens, kateri ṡaſtopi; intelligere, ṡaſtopiti; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; percallere, dobru ṡnati, dobru ṡaſtopiti; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali reṡodéti; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
prav prisl. prav: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu ǀ vej de ta drugi ima pravu ǀ bodite tedaj vy pametnishi, inu prauu zhiſtu spovejdajteſe ǀ Inu de vſe letu pride od straha Boshjga, David je bil prauv ſposnal ǀ kadar bi my praù premiſlili kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal ǀ nikar eniga pushtoba nej ſi prou ſturil ǀ Leta Catharini prou dâ ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo ǀ ti nei ſi provu poprej premislil ǀ hodi eden ushe dolhu zhaſsa K'meni vaſs, ſmo ſi prov dobri, bi eden sa tiga drugiga vmerl za prav zares: shena ga sazhne zukat, ter samerka de sa pravu je mertu, ta zhaſs sazhne sa pravu jokat, inu shrajat
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
prov gl. prav ♦ P: 44 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost