kranjsko mesto Ljubljana
Zadetki iskanja
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
pravednost [pravédnost] (pravaednost, pravoednost, pravovednost) samostalnik ženskega spola
poštenost
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
bližnji sam., F5, affinis, geschwägerte. tá blishnî, svák; affinis, tá blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt; convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid; pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu bliṡhnîm; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
- najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
Vorenc
bogarodnost ž, F3, longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba, Bogarodnoſt
Vorenc
branba ž, resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; prim. bramba
Vorenc
dlaka ž, F14, â fronte ceciderint pili, od zhela bodo dlake padle; depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt; expilare, opuliti, cilú do dlake porubiti; expilatus, -a, -um, cilú do dlake obrupan; lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; penicillum, -li, enu perje s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; pilare, laſſi, ali dlake vunkai pukati, ali teṡati; pilus, -li, dlaka; pubes, pubis, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti; vibriſsae, -arum, te dlake v'noſſi; villus, -li, dlaka
Vorenc
dobrota ž, F8, antipelargia, dobrúte varnenîe; benignitas, ṡvéſtúſt, dobrutlivoſt, priaṡnivoſt, dobruta; bonitas, dobruta, brumnoſt; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi, tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléshna; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; lenitudo, krotkúſt, dobruta, lahkúſt, mehkota; probitas, brumnoſt, dobruta
Vorenc
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
Vorenc
erpergljiv prid., perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
Vorenc
erpergovati nedov., F5, diversari, prebivati, erpergovati, na erpergah biti; hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád erperguje; hospitari, erpergovati, preſtanovati; inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad erperguje; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
Vorenc
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
Vorenc
gor prisl., F2, exurgere gor uſtati v' alioſſ'u[!]. naſtajati [poznejši pripis neznane roke]; perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje; prim. gori
Vorenc
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 28
- Naslednja »
Število zadetkov: 559
Dostopnost