Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
Celotno geslo eSSKJ
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]
    1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera
      1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
    3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
    4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
afrikánski -a -o prid. (ȃ)
star. afriški: afrikanska puščava
SSKJ²
brezpóten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava
SSKJ²
brezvôden -dna -o prid. (ó)
ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
    glúho prisl.:
    gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
    glúhi -a -o sam.:
    zavod za gluhe in naglušne
SSKJ²
mongólski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa
SSKJ²
pustínja -e ž (í) knjiž.
1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe
2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo
SSKJ²
puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
SSKJ²
sáharski in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika
SSKJ²
slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi
    sláno stil. slanó prisl.:
    slano plačati blago
    sláni -a -o sam.:
    ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim
SSKJ²
zavzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih
    zavzémati se v zvezi z za
    kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči: zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije; zavzemati se za zadružništvo; v javnosti se zavzemati za pravice otrok; dosledno, načelno se zavzemati za kaj / močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali
    // z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo
    zavzemajóč -a -e:
    padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko; veliko površino zavzemajoča stavba; stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
puščáva SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: zelena puščava

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
alžirski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alžirska alžirsko pridevnik
IZGOVOR: [alžírski]
Celotno geslo ePravopis
arizonski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
arizonska arizonsko pridevnik
IZGOVOR: [arizónski]
ZVEZE: arizonska cipresa
Celotno geslo ePravopis
bahrajnski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bahrajnska bahrajnsko pridevnik
IZGOVOR: [bahrájnski]
Celotno geslo ePravopis
Betlehem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Betlehema samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Izraelu
IZGOVOR: [bétlehem], rodilnik [bétlehema] in [bêtlehem], rodilnik [bêtlehema]
BESEDOTVORJE: Betlehemčan, Betlehemčanka, Betlehemčanov, Betlehemčankin, betlehemski
ZVEZE: luč miru iz Betlehema
Celotno geslo ePravopis
Buzzati
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Buzzatija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pisatelj
IZGOVOR: [budzáti], rodilnik [budzátija]
BESEDOTVORJE: Buzzatijev
Celotno geslo ePravopis
čilski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
čilska čilsko tudi čilenski čilenska čilensko pridevnik
IZGOVOR: [čílski] tudi [čilénski]
ZVEZE: čilski soliter
Celotno geslo ePravopis
jemenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
jemenska jemensko pridevnik
IZGOVOR: [jémənski]
ZVEZE: jemenski rial
Število zadetkov: 105