públika -e ž (ú)
občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
normálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen: normalen razvoj bolezni, organizma; utrip srca in telesna temperatura sta normalna / normalna oblika glave
// ki je v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami: tekmovalne, vremenske razmere niso bile normalne, zato rezultatov ne bodo priznali / zdi se, da imam kolikor toliko normalen okus / normalni delovni čas traja sedem ur / tako naglašanje je v knjižnem jeziku najbolj normalno
// ki ravna, se vede v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, navadami: trudil se je, da bi bil normalen kot drugi; kot vsako normalno dekle je rada plesala; spolno normalen
2. ki se največkrat, najpogosteje pojavlja: članek presega normalno dolžino; pri normalni porabi goriva bi zaloge zadoščale za tri mesece; vodno stanje je normalno / normalni zračni pritisk / to je na cesti normalen prizor navaden; do tja je tri ure normalne hoje zmerne, srednje hitre; tam je prepir normalna stvar vsakdanja
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, nujne, splošne lastnosti, značilnosti: to je normalna, ne pa starinska beseda; zanj je to normalna hrana, zame pa je preslana / normalni ljudje in geniji
4. miren, urejen: v normalnih časih se kaj takega ne bi moglo zgoditi; po štirih letih skrivanja so spet zaživeli normalno življenje; stanje v državi je normalno / državi sta vzpostavili normalne odnose
● ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno
5. duševno zdrav, uravnovešen: normalen človek je odgovoren za svoja dejanja; ekspr. saj ni normalen, ko tako kriči / duševno normalen
♦ film. normalni film film, širok 35 mm; fiz. normalni kubični meter (plina) enota za maso plina, ki pri temperaturi 0 °C in normalnem zračnem tlaku zavzame en kubični meter prostornine; normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; fot. normalni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja približno enaka diagonali formata negativa; normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; kem. normalni heptan heptan, ki ima oktansko število nič; šol. normalna šola nekdaj normalka; žel. normalni tir tir s 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
1. ki je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi; naraven, pravilen: normalen razvoj bolezni, organizma; utrip srca in telesna temperatura sta normalna / normalna oblika glave
// ki je v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami: tekmovalne, vremenske razmere niso bile normalne, zato rezultatov ne bodo priznali / zdi se, da imam kolikor toliko normalen okus / normalni delovni čas traja sedem ur / tako naglašanje je v knjižnem jeziku najbolj normalno
// ki ravna, se vede v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, navadami: trudil se je, da bi bil normalen kot drugi; kot vsako normalno dekle je rada plesala; spolno normalen
2. ki se največkrat, najpogosteje pojavlja: članek presega normalno dolžino; pri normalni porabi goriva bi zaloge zadoščale za tri mesece; vodno stanje je normalno / normalni zračni pritisk / to je na cesti normalen prizor navaden; do tja je tri ure normalne hoje zmerne, srednje hitre; tam je prepir normalna stvar vsakdanja
3. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, nujne, splošne lastnosti, značilnosti: to je normalna, ne pa starinska beseda; zanj je to normalna hrana, zame pa je preslana / normalni ljudje in geniji
4. miren, urejen: v normalnih časih se kaj takega ne bi moglo zgoditi; po štirih letih skrivanja so spet zaživeli normalno življenje; stanje v državi je normalno / državi sta vzpostavili normalne odnose
● ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno
5. duševno zdrav, uravnovešen: normalen človek je odgovoren za svoja dejanja; ekspr. saj ni normalen, ko tako kriči / duševno normalen
♦ film. normalni film film, širok 35 mm; fiz. normalni kubični meter (plina) enota za maso plina, ki pri temperaturi 0 °C in normalnem zračnem tlaku zavzame en kubični meter prostornine; normalni zračni tlak zračni tlak, ki ustreza tlaku 760 mm visokega živosrebrnega stolpca; fot. normalni objektiv objektiv, pri katerem je goriščna razdalja približno enaka diagonali formata negativa; normalna gradacija postopno prehajanje od bele barve v črno; kem. normalni heptan heptan, ki ima oktansko število nič; šol. normalna šola nekdaj normalka; žel. normalni tir tir s 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
- normálno
1. prislov od normalen: srce mu bije normalno; normalno se gibati, vesti; normalno osoljen
2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli; malo strokovnjakov pozna to glasbo, a povprečna publika – kar je popolnoma normalno – ne ve nič o njej; sam.: to je nekaj normalnega
SSKJ²
cíljen -jna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cilj: večina vozil bi morala že priti na ciljne položaje; poiskati ciljno destinacijo; najti pot do ciljne točke / ciljni ukrepi; ciljno oglaševanje / ciljna publika, skupina; ciljno občinstvo / ciljno zdravilo, zdravljenje tarčno
♦ šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
nanašajoč se na cilj: večina vozil bi morala že priti na ciljne položaje; poiskati ciljno destinacijo; najti pot do ciljne točke / ciljni ukrepi; ciljno oglaševanje / ciljna publika, skupina; ciljno občinstvo / ciljno zdravilo, zdravljenje tarčno
♦ šport. zmagovalec je dve sekundi pred drugimi pretrgal ciljni trak trak, razpet na cilju prečno na tekmovalno stezo; prvi preteči ciljno črto; ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
SSKJ²
filistrózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. filistrski: filistrozen človek; filistrozno malomeščanstvo / filistrozna publika / filistrozna morala
knjiž. filistrski: filistrozen človek; filistrozno malomeščanstvo / filistrozna publika / filistrozna morala
SSKJ²
gledalíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gledališče:
a) gledališki igralec; gledališka publika / gledališki abonma; gledališka predstava, vaja; gledališka sezona / širiti gledališko kulturo; živi samo za gledališko umetnost; uprizarjanje starejših gledaliških del / gledališki kritik, režiser / gledališka družina / gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela
b) gledališki oder; gledališka dvorana / publ. gledališka hiša gledališče / ekspr. njena želja je nastopati na gledaliških deskah na gledališkem odru, v gledališču
nanašajoč se na gledališče:
a) gledališki igralec; gledališka publika / gledališki abonma; gledališka predstava, vaja; gledališka sezona / širiti gledališko kulturo; živi samo za gledališko umetnost; uprizarjanje starejših gledaliških del / gledališki kritik, režiser / gledališka družina / gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela
b) gledališki oder; gledališka dvorana / publ. gledališka hiša gledališče / ekspr. njena želja je nastopati na gledaliških deskah na gledališkem odru, v gledališču
SSKJ²
izjémnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela
SSKJ²
modêrnost -i ž (é)
lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela
lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela
SSKJ²
sòustvarjálka -e [soustvarjau̯ka in soustvarjalka] ž (ȍ-ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustvarjalka česa: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije; soustvarjalka filma, razstave / publika je bila soustvarjalka programa
ženska ali država, ustanova, ki je skupaj s kom ustvarjalka česa: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije; soustvarjalka filma, razstave / publika je bila soustvarjalka programa
SSKJ²
ščít -a m (ȋ)
1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit
2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit; ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem
3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit; celuloiden, plastičen ščit; ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom
4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
1. nekdaj nekoliko izbočena ploščata priprava, ki se v boju drži v roki, da ščiti človeka pred udarci, vbodi: nasprotnik je udarjal po ščitu; kovinski, lesen ščit; okrogel, ovalen ščit; kopje in ščit; postavil se je predenj kot ščit / bojni ščit; pren., ekspr. prijatelja je uporabila za svoj ščit
2. ploskev v obliki ščita, na kateri je naslikan, vdelan simbolični znak, navadno grb: grbovni ščit; ščit z grbom celjskih grofov / mrliški ščit plošča z grbom in podatki o umrlem
3. priprava, del priprave, ki kaj ščiti; ščitnik: pritrditi ščit; celuloiden, plastičen ščit; ščit za vrata / dati knjigo v ščit v ščitni ovitek; kapa s ščitom s ščitkom
4. knjiž. napisna plošča, tabla: na posebnem ščitu je bilo napisano ime firme / reklamni ščiti
● zastar. kot nezakonska mati je bila brez ščita in varstva brez zaščite; publ. publika je pisatelja dvignila visoko na svoj ščit postavila ga je za svojega idejnega voditelja in zaščitnika; vznes. vrni se iz boja s ščitom ali na njem zmagaj ali umri v boju
♦ geol. ščit najstarejši geološko nespremenjeni del celine; teh. toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; varilni ščit priprava, ki ščiti obraz pri obločnem varjenju; zool. ščit del zunanjega ogrodja nekaterih živali
SSKJ²
zapazíti in zapáziti -im dov. (ī á ȃ)
opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov
opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov
- zapazívši zastar.:
zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo
- zapážen -a -o:
bil je takoj zapažen
SSKJ²
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
SSKJ²
abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
SSKJ²
favorizírati -am nedov. (ȋ)
izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika ponavadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke
izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika ponavadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke
- favorizíran -a -o:
favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo
SSKJ²
galeríja -e ž (ȋ)
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov; tudi ta oseba spada v galerijo avtobiografskih likov; prikazal je celo galerijo psihično in fizično nalomljenih ljudi
3. najvišji balkonski prostor, navadno v gledališču: publika z galerije; stojišče na galeriji / ekspr. galerija je navdušeno ploskala ljudje na galeriji
4. hodnik ali hodniku podoben prostor v velikih stavbah, ki je na eni strani odprt ali zastekljen: sprehajati se po galeriji; odprta galerija; galerije in dvorane starih gradov
♦ grad. predor, ki ima stranske odprtine; objekt, ki preprečuje zasutje ceste
Število zadetkov: 14
Dostopnost