Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Pravo
dajálec prekárija -lca -- m
Jezikovna
Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Jezikovna
Darwinovi/darwinovi ščinkavci – velika ali mala začetnica?

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna
Datum v uradnih dopisih

Zanima me, kje je pravilno vpisati kraj in datum v uradnem dopisu, če imamo pri sporočevalcu več podatkov kot samo naslov. Ga je treba zapisati k poštni številki in kraju ali k zadnjemu navedenemu podatku? Je morda pravilno oboje?

Navajam primer:

Peter Novak Cankarjeva ulica 5 1000 Ljubljana 040 333 555 peter.novak@gmail.com

Terminološka
Deinstitucionalizacija
Prosim za pojasnilo v povezavi s terminološko dvojico dezinstitucionalizacija / deinstitucionalizacija . Kateri od obeh terminov je ustreznejši? Dezinstitucionalizacija se mi zdi nekoliko zastarelo. V besedilih s področja socialnega varstva termin označuje postopno zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi različnih skupin ljudi s posebnimi potrebami in usmeritev v razvijanje skupnostnih služb, ki podpirajo neodvisno življenje.
Jezikovna
»Delivec« ali »delilec« pravice

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Jezikovna
Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«

Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.

Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?

Jezikovna
Delni rodilnik v nicejski veroizpovedi

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Terminološka
Delovni tok
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Jezikovna
Desni ujemalni prilastek in pristavek

Zanima mu utemeljitev naslednjega zapisa - gre za naslova poglavij v knjigi s teološko vsebino:

  • Jožef, učitelj male poti
  • Jožef vzgojitelj

Zakaj je v prvem primeru vejica zapisana, v drugem pa ne? Je tak zapis sploh ustrezen ali bi morala tudi v drugem primeru biti vejica?

Jezikovna
Dilema brisačnika

Sem dijakinja 4. letnika Škofijske klasične gimnazije. Že prvi šolski dan sva s sošolcem v dilemi glede napisana na brisačniku (naprava z brisačo ob umivalniku). Na napravi je napis »VEDNO SVEŽI KOS BRISAČE!«. Je raba določnega pridevnika sveži v tem primeru pravilna? Bega naju še prislov vedno, saj se neustrezno sliši v napisu. Brez prislova bi bila razumljiva raba določnega pridevnika. V tem primeru pa zveni čudno. Vesela bi bila pojasnila in vašega mnenja.

Terminološka
DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Pleteršnik
dokláti (dodatek k slovarju), dodaj: — = zaklati (bolno živinče, da je meso še za rabo), jvzhŠt.
Pravo
dolóčena rába -e -e ž
Jezikovna
Določna/nedoločna oblika pridevnika »srečen«

Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan? Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.

Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika »svečan«

Svečan ali svečani sprejem -- to je zdaj vprašanje. V SSKJ zasledim pri geslu svečan naveden primer svečani sprejem (slovesni sprejem), v SP-ju pa svečan sprejem, vendar svečanokosilo (geslo svečani). Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.:
    prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
    ●     ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.:
    vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
Število zadetkov: 974