Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca]
    1. rodovitna šotna zemlja črnkaste, temne barve
    2. oljka s črnkastimi, temnimi plodovi, po izvoru iz Istre
      2.1. plodovi te oljke
      2.2. olje iz plodov te oljke
    3. modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca
    4. iz zoologije nestrupena kača z vitkim telesom črnkaste, temne barve; primerjaj lat. Coluber viridiflavus
    5. neformalno, koroško borovnica
STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn
Celotno geslo eSSKJ
kostánjevka kostánjevke samostalnik ženskega spola [kostánjeu̯ka]
    1. jurčku podobna užitna goba s temno rjavim klobukom, svetlo rjavim koničastim betom in belkastim mesom, ki na prerezu pomodri; primerjaj lat. Boletus badius
    2. iz zoologije raca s temno rjavim perjem, belim trebuhom in manjšo belo progo na krilih; primerjaj lat. Aythya nyroca
ETIMOLOGIJA: ↑kostanj
Celotno geslo eSSKJ
mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc]
    1. navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno
      1.1. navadno v množini jed iz takega poparjenega in zabeljenega testa
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
Celotno geslo eSSKJ
racák racáka samostalnik moškega spola [racák] ETIMOLOGIJA: ↑raca
Celotno geslo eSSKJ
rácman rácmana samostalnik moškega spola [rácman]
    samec race; SINONIMI: racak
ETIMOLOGIJA: ↑raca

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
beloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:
SSKJ²
bíčje -a s (ȋ)
skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
SSKJ²
bŕbati -am nedov. (ȓ)
bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega
SSKJ²
čásnikarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo
● časnikarska raca izmišljena novica v časopisu
SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
čopljáti -ám nedov. (á ȃ)
nalahno čofotati: v jezeru čoplja raca z račicami / čopljati po luži / voda čoplja s strehe
SSKJ²
črníca -e ž (í)
1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica
2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice
// nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice
3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice
♦ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula
SSKJ²
dolgorépka -e [dou̯gorepka] ž (ẹ̑) zool.
1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk
2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta:
SSKJ²
gága -e ž (ā)
zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
SSKJ²
gágati -am nedov. (ā)
1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga
// pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga
2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih
// zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; šol. žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati
    gagajóč -a -e:
    gosi so se gagajoč razkropile
SSKJ²
gágica -e ž (ā)
ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
SSKJ²
hacáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi
SSKJ²
izžmíkati -am dov. (ȋ)
s stiskanjem spraviti iz vode, iz česa redkega: raca izžmika v kljunu hrano iz blata
SSKJ²
jámarica -e ž (ȃ)
zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos
Število zadetkov: 150