Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
kulísa -e ž (ȋ) na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise; stopiti za kuliso; mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija
// nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa
● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivaj
♦ gled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
SSKJ
kúretina in kuretína -e ž (ú; í) 
  1. 1. kokošje meso: rad je kuretino
  2. 2. star. kokoši, perutnina: goji kuretino
SSKJ
kvánta -e ž (ȃ) 
  1. 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami
    // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto
  2. 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni
SSKJ
kvantáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) kvanta: je velik kvantač; druži se s kvantači in pretepači
SSKJ
kvarljív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila
  2. 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali
SSKJ
lahkokrúhar -ja m (ȗ) star. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: on je lahkoživec in lahkokruhar
SSKJ
lahkokrúhec -hca m (ȗ) knjiž., ekspr. kdor (rad) dobro živi brez dela, truda: vedno je bil lahkokruhec / na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci
SSKJ
lájav -a -o prid. (ā) ki (rad) laja: lajavi psi / slabš. ima lajav glas oster, zadirčen
SSKJ
lákota -e ž (á) 
  1. 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika
    // trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
    ●     ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
  2. 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti
  3. 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost
  4. 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
  5. 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
  6. 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
SSKJ
lákotnik -a m (á) 
  1. 1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
  2. 2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
  3. 3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla: na poseki se razrašča zajčji lakotnik
    ●     ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk
    ♦     čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja
SSKJ
laskáč -a m (á) nav. slabš. kdor se (rad) laska: preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač; laskači so slavili mogočnikove uspehe; nisem laskač in lizun
SSKJ
láskav -a -o prid. (á) ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno; taka sodba zame ni laskava
// redko ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev
    láskavo prisl.: laskavo govoriti o kom
SSKJ
láskavec -vca m (á) knjiž. kdor se (rad) laska: nisem vedela, da ste tak laskavec
SSKJ
lazíti in láziti -im, tudi láziti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ) 
  1. 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja
    // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču
    // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami
  2. 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval
  3. 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi
    // cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš
  4. 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu
    ●     knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje
    lazèč -éča -e: lazeča golazen
SSKJ
lažnív -a -o prid. (ī í) 
  1. 1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si
    // ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti
  2. 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost
    // star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji
    lažnívo prisl.: lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi
SSKJ
lažnívec -vca m (ȋ) kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec
SSKJ
légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
    // knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
    // knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
  2. 2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
  3. 3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
  4. 4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
    // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
  5. 5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
    ●     knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje
SSKJ
lén tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
    // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
    // ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
    // ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
  2. 2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
    // ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
  3. 3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
    ●     ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
    ♦     agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
    léno stil. lenó prisl.: čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen
SSKJ
leporéčiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči
SSKJ
lepotíčiti -im nedov. (í ȋ) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz
// knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami
Število zadetkov: 1468