Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki veliko in hitro govori: žlobudravi prodajalci na tržnici
- 2. ki (rad) govori mnogo in nepomembne stvari: na stopnicah ga je ustavila žlobudrava soseda; precej je žlobudrav
● ekspr. žlobudrava govorica nerazločna, nerazumljiva; ekspr. žlobudravo pripovedovanje podrobnosti gostobesedno
- žlobudrávo prisl.: žlobudravo brati
- 1. ekspr. kdor (rad) žuga, svari: jezni žugavci / ne verjeti žugavcu
- 2. zastar. kazalec (roke): oče je dvignil žugavec; prijeti kaj s palcem in žugavcem
- 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
- 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 70
- 71
- 72
- 73
- Naslednja »