Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zapravljáč, m. der Verschwender, M., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zaprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) schließen, zumachen; z. vrata, okno; z. hlev, sobo, škrinjo; z. nožič, das Taschenmesser einklappen; z. se, sich schließen; zufallen; vrata so se sama od sebe zaprla; nebo se je zaprlo = dežja ni, Cig., Ravn.-Valj. (Rad); — verschließen (fig.); z. srce, Cig.; srce pregreham zaprto, Cig.; — 2) einschließen, einsperren; živino v hlev, kuretino v kurnik z.; z. koga v sobo; z. se v sobo; — zaprto morje, ein geschlossenes Meer, Jes.; — verhaften, in Arrest bringen, einkerkern; tatu so zaprli; zaprt biti; imeti koga zaprtega; — versperren; cesto, pot, prehode komu z.; dovoz z., die Zufuhr abschneiden, Cig.; sneg nam je vas zaprl, C.; — voda se mu je zaprla, er leidet an Harnverstopfung, Cig.; — zaprt, verstopft, hartleibig; — besedo z. komu, jemanden verstummen machen, C.; sapo z., den Athem benehmen; (fig.) mundtodt machen; — na zaprto kupiti, ohne offene Frist kaufen, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
zaprisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) schwören lassen, beeidigen: z. koga; zaprisežen, beeidigt: z. na pisanje zapisnikov, zur Führung der Protokolle beeidigt, DZ.; — z. se, sich mit einem Eide verpflichten, Jan.; hlapec se Abrahamu k vsemu zapriseže, Ravn.-Valj. (Rad); ljudje, ki so se za učenost zaprisegli, die zur Fahne der Wissenschaft geschworen haben, Zv.; — 2) = priseči, Jan., M.
Pleteršnik
zapŕtək, -tka, m. ein verdorbenes, unfruchtbares Ei, das Windei, Dict., Cig., Jan., (zaprtə̀k) Lašče-Erj. (Torb.), Gor., Cv.; poslana jajca so bili zaprtki, in izvalilo se ni niti eno pišče, Nov.; tudi: zapȓtək, Valj. (Rad).
Pleteršnik
zarázovati, -ujem, vb. impf. verletzen, verwunden: s svojimi jeziki zarazujejo ("zarázuju"), kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zarẹ̑čje, n. kraj za reko, C., Valj. (Rad).
Pleteršnik
zarẹzávanje, n. 1) das Einschneiden, M.; — 2) das Schlachten; ovco na z. peljati, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung, Cig., Jan., Levst. (Močv.); die Plantage, Cig. (T.); der Neusatz (z. B. im Weingarten), C., vzhŠt.; — 2) die Pflanze, C., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
Pleteršnik
zasẹ́danje, n. 1) das Aufsitzen: z. konja, M.; — z. sedežev, das Einnehmen der Sitze, M.; — 2) das Nachstellen, M., C., kajk.-Valj. (Rad); kako bi mogel temu razbojniškemu zasedanju uteči? Krelj; — 3) (po hs.) die Session, nk.
Pleteršnik
zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče-Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.-Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.-Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).
Pleteršnik
zasẹdávanje, n. das Nachstellen, C.; od vražjega zasedavanja oslobodi nas! ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zasẹdávati, -am, vb. impf. = zasedati 3), Mur.; z. koga, jemandem nachstellen, M.; (zasedjavati, ogr.-Valj. [Rad]).
Pleteršnik
zasẹ̑kljiv, adj. kdor rad vsako besedo drugim presekuje, der es liebt ins Wort zu fallen, zu widersprechen, Ig (Dol.).
Pleteršnik
zásəp, -spa, m. der Wall, die Schanze, Meg., Dalm., Cv.; z. delati, nanesti, Dalm.; zasə̀p, -spà, Valj. (Rad).
Pleteršnik
zasẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich setzend einnehmen, einen Platz besetzen; vse stole so zaseli, Mur.; mesto komu z.; prestol z., den Thron besteigen, Cig., nk.; miza je zasedena, der Tisch ist besetzt, Cig.; peč je zasedena okoli in okoli, Jsvkr.; konja z., sich zu Pferde setzen; Zasede konj'ča brzega, Npes.-K.; — muha meso zasede, die Fliege beschmeißt das Fleisch, C.; — 2) mit einem Hinterhalt besetzen: zaseli so cesto, Kras-Erj. (Torb.); z. komu, jemandem einen Hinterhalt legen, auflauern, ogr.-C.; divji petelin je zaseden (ist "eingerichtet"), Št.; kuga se kje zasede (wird heimisch), C.; — z. se, sich versitzen, sich starr sitzen, Z.; — z. se, starr werden, gerinnen: beljačec se zasede, Bleiw. (Let.); mleko se zasede, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); zasedena kri, unterlaufenes Blut; (pogl. sesesti).
Pleteršnik
zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zasičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasititi; sättigen, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zaslẹpljénje, n. die Verblendung: zašli so daleko v svojem zaslepljenju, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zaslužávati, -am, vb. impf. ad zaslužiti: verdienen, C.; veliko miloščo si z., kajk.-Valj. (Rad).
Število zadetkov: 4920