Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
zafrkljívost -i ž (í)
pog. lastnost, značilnost človeka, ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: motila jih je fantova zafrkljivost; robatost in zafrkljivost / ni mogel prenašati takih žalitev in zafrkljivosti besed, dejanj, ki dražijo koga, se norčujejo iz koga
SSKJ²
zajedljív -a -o prid., zajedljívejši (ī í)
ki si (rad) prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: zajedljiv človek; ne bodi tako zajedljiv; z leti je postal še bolj zajedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: zajedljiv smeh; zajedljive besede
    zajedljívo prisl.:
    zajedljivo reči, vprašati
SSKJ²
zaljubljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave
SSKJ²
zamerljív -a -o prid. (ī í)
nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega
    zamerljívo prisl.:
    zamerljivo odgovoriti
SSKJ²
zapovedljív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas
    zapovedljívo prisl.:
    zapovedljivo klicati
SSKJ²
zapovedoválen -lna -o prid.(ȃ)
ki (rad) zapoveduje: zapovedovalen človek; nekateri otroci so zapovedovalni / zapovedovalne besede
    zapovedoválno prisl.:
    zapovedovalno reči, vprašati
SSKJ²
zapravljív -a -o prid., zapravljívejši (ī í)
ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske
    zapravljívo prisl.:
    zapravljivo živeti
SSKJ²
zaspánček -čka m (á)
1. ljubk. kdor (rad) spi, navadno otrok: mati je komaj zbudila zaspančka
2. ekspr. krmežljavček, krmeželj: v kotu očesa je imel zaspanček; izmiti si zaspančke iz oči
♦ bot. pomladanski zaspanček travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti, Gentiana verna
SSKJ²
zaspanè1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: on je velik zaspane; vreči zaspaneta iz postelje
2. slabš. počasen, nedejaven človek: s tem zaspanetom že ne mislim sodelovati
SSKJ²
zaspanè2 -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: fant je veliko zaspane
2. slabš. počasen, nedejaven človek: nemarno zaspane
SSKJ²
zaspánec -nca m (á)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: buditi zaspance / medved in drugi zimski zaspanci / kot nagovor zaspanci, vstanite
2. nar. zaspanost: zaspanec ga obhaja; premagati zaspanec / zaspanec mu lega na oči postaja zaspan
3. ekspr. krmeželj: odstraniti si zaspance iz oči
SSKJ²
zdražljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) zdraži: zdražljiv otrok; zaradi zaspanosti je precej zdražljiva / biti zdražljive narave / zdražljiv živec vzdražljiv
2. ki zdraži, vzdraži: za dojenčka mora biti (prsna) bradavica zdražljiva / zdražljivo doživetje vznemirljivo
SSKJ²
zdrobljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) zdrobi: zdrobljiva posoda; to steklo je lahko zdrobljivo
SSKJ²
zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek; fant je po naravi zgovoren in dovtipen; nenavadno, zelo zgovorna je; bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika
2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna; članek z zgovornim naslovom; njegov molk je zgovoren; ta primer je zelo zgovoren; slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage
    zgovórno prisl.:
    dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
SSKJ²
zibljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) ziblje: zibljiv čoln, stol
SSKJ²
zijáč -a m (á)
slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi
SSKJ²
ziják -a m (á)
star. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo: razgnati kup zijakov
● star. delati zijake iz koga norčevati se, šaliti se; star. prodajati zijake prodajati zijala
SSKJ²
zijálast -a -o prid. (á)
1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto
2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata
    zijálasto prisl.:
    zijalasto se razgledovati
SSKJ²
zijálo -a s (á)
1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto
2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta
3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati
● ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
SSKJ²
zijàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ekspr. ki je razmeroma široko odprt: zijava usta; zijavo brezno
2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav človek / zijav obraz, pogled
Število zadetkov: 1454